Jedro

Z izdajo plačilnega naloga je tožena stranka vzpostavila denarno terjatev do revidenta v višini izrečene globe. Gre za oblastni akt tožene stranke, katerega materialni in procesni pogoji so predpisani z zakonom. Po svoji naravi pa ta obveznost pomeni sankcijo, ki jo prekrškovni organ lahko izreče storilcu prekrška. Podlaga takšne obveznosti oziroma zmanjšanja premoženja storilca je zato nujno pogojena z veljavnostjo odločbe, s katero je odločeno o storitvi prekrška (46. člen ZP-1). S pravnomočnostjo sodbe na podlagi zahteve za sodno varstvo ZSV 1212/2011 z dne 2. 7. 2012, s katero je bila spremenjena odločba o prekršku tako, da je bil postopek ustavljen, ker dejanje ni prekršek, je bila vzpostavljena neizpodbojna domneva nedolžnosti storilca. Posledično takšna oseba ne sme trpeti izrečene in izvršene sankcije. To terja brezpogojno vračilo plačane globe, saj bi v nasprotnem primeru posamezniki morali trpeti sankcije brez obsodbe.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na drugega tožnika, spremeni tako, da se pritožbi drugega tožnika ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na drugega tožnika, spremeni tako, da je tožena stranka dolžna drugemu tožniku plačati 7.009,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.8.2012 dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna drugemu tožniku v 15 dneh povrniti stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje in revizijskega postopka v skupnem znesku 2.460,41 EUR, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v delu, ki je predmet revizijskega preizkusa, zavrnilo tožbeni zahtevek drugega tožnika zoper toženo stranko za plačilo 7.009,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2012 dalje do plačila. Drugi tožnik je zahteval vračilo globe, ki jo je plačal na podlagi plačilnega naloga, ki je bil v postopku na podlagi zahteve za sodno varstvo spremenjen tako, da je bil postopek o prekršku ustavljen.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo drugega tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na predlog drugega tožnika s sklepom III Dor 57/2015-9 dne 26. 5. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanj: - ali je upravičenec do globe s prejemom polovične globe po plačilnem nalogu, ki je bil na podlagi zahteve za sodno varstvo odpravljen, neupravičeno obogaten na škodo kršitelja in - ali kršitelj s plačilom polovične globe, ki vloži zahtevo za sodno varstvo, privoli v prikrajšanje.

4. V pravočasno vloženi reviziji je drugi tožnik (revident) uveljavljal revizijski razlog nepravilne uporabe materialnega prava v sodbi sodišča druge stopnje. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži v plačilo revizijske stroške tožeče stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

5. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo zatrjevala, da je revizija neutemeljena in pritrjevala materialnopravnim stališčem sodišča druge stopnje v izpodbijani sodbi.

Relevantno dejansko stanje

6. Inšpekcijski organ tožene stranke je 15. 4. 2011 revidentu izdal plačilni nalog št. 201150005, s katerim mu je izrekel globo v znesku 14.018,78 EUR.

7. Revident je 21. 4. 2011 plačal polovico izrečene globe v znesku 7.009,39 EUR.

8. Zoper plačilni nalog z dne 15. 4. 2011 je revident vložil zahtevo za sodno varstvo. V tem postopku je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo ZSV 1212/2011 z dne 2. 7. 2012 zahtevi za sodno varstvo ugodilo in plačilni nalog spremenilo tako, da je postopek o prekršku ustavilo.

9. 3. 8. 2012 je revident toženo stranko pozval na vračilo plačane globe, vendar je tožena stranka vračilo plačane globe zavrnila.

Glede utemeljenosti revizije

10. Sodišči prve in druge stopnje sta zavrnitev zahtevka utemeljili na določbi 191. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker naj bi revident s plačilom polovične globe iz špekulativnih namenov, da mu v primeru uspeha z zahtevo za sodno varstvo ne bi bilo potrebno plačati celotne globe, privolil v prikrajšanje. Takšno sklepanje je materialnopravno zmotno.

11. Pravilno je sklepanje prvostopenjskega sodišča, da se glede na veljavna določila Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v času izdaje plačilnega naloga 15. 4. 2011(1), revident ne bi izognil obveznosti plačila celotne globe. Vendar je takšno sklepanje pravilno le ob predpostavki, da bi bila zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog zavrnjena. Zakon je namreč omogočal plačilo polovične globe le kršitelju, ki ni vložil zahteve za sodno varstvo in je polovico izrečene globe plačal v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga (četrti odstavek 57. člena ZP-1).(2) Vendar tudi v primeru, da je bil revident v pravni zmoti glede pričakovanega ugodnejšega položaja v primeru zavrnitve zahteve za sodno varstvo, iz te okoliščine ni mogoče sklepati, da je revident s plačilom polovične globe plačal nekaj, za kar je vedel, da ni dolžan, kar naj bi izključevalo njegovo upravičenje do vrnitve plačanega zneska.

12. Z izdajo plačilnega naloga je tožena stranka vzpostavila denarno terjatev do revidenta v višini izrečene globe. Gre za oblastni akt tožene stranke, katerega materialni in procesni pogoji so predpisani z zakonom. Po svoji naravi pa ta obveznost pomeni sankcijo, ki jo prekrškovni organ lahko izreče storilcu prekrška. Podlaga takšne obveznosti oziroma zmanjšanja premoženja storilca je zato nujno pogojena z veljavnostjo odločbe, s katero je odločeno o storitvi prekrška (46. člen ZP-1). S pravnomočnostjo sodbe na podlagi zahteve za sodno varstvo ZSV 1212/2011 z dne 2. 7. 2012, s katero je bila spremenjena odločba o prekršku tako, da je bil postopek ustavljen, ker dejanje ni prekršek, je bila vzpostavljena neizpodbojna domneva nedolžnosti storilca. Posledično takšna oseba ne sme trpeti izrečene in izvršene sankcije. To terja brezpogojno vračilo plačane globe,(3) saj bi v nasprotnem primeru posamezniki morali trpeti sankcije brez obsodbe.

13. ZP-1 je v 193. členu uredil način, na katerega lahko osebe, ki so jim bile neopravičeno izrečene sankcije, uveljavijo zahtevke na povrnitev škode. Kot oblika škode, ki jo takšne osebe lahko uveljavljajo, je opredeljena tudi neopravičeno plačana globa, ki jo je takšna oseba plačala prostovoljno pred pravnomočnostjo odločbe.

14. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je revidentka neuspešno uveljavljala povrnitev plačane globe od tožene stranke z zahtevo iz šestega odstavka 193. člena ZP-1, s čimer so bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe

15. Glede na dopuščeno prvo revizijsko vprašanje Vrhovno sodišče odgovarja, da je tožena stranka s prejemom polovične globe po plačilnem nalogu, ki je bil na podlagi zahteve za sodno varstvo spremenjen tako, da je bil postopek o prekršku ustavljen, prejela korist, za katero nima več pravne podlage. Ta korist predstavlja škodo, do povrnitve katere je revidentka upravičena na podlagi prvega odstavka 193. člena ZP-1. Ker že odgovor na prvo zastavljeno revizijsko vprašanje zadostuje za odločitev o utemeljenosti revizije, Vrhovnemu sodišču ni potrebno odgovarjati tudi na drugo dopuščeno revizijsko vprašanje.

16. Na podlagi pojasnjenih materialnopravnih razlogov je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku drugega tožnika na vrnitev plačane globe ugodilo (prvi odstavek 380. člena ZPP). Odločitev o obrestnem delu zahtevka temelji na 193. členu OZ in na dejanski ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje, da je revident 3. 8. 2012 od tožene stranke uveljavljal vrnitev plačanega zneska od tožene stranke.

Glede stroškov postopka

17. Ker je Vrhovno sodišče ugodilo reviziji in spremenilo odločitev sodišč prve in druge stopnje, je hkrati odločilo o stroških drugega tožnika v celotnem postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbenem postopku in v revizijskem postopku (drugi odstavek 165. člena ZPP). Potrebne pravdne stroške je odmerilo v okviru priglašenih stroškov drugega tožnika ob upoštevanju določil Zakona o odvetniški tarifi in Zakona o sodnih taksah. Kot potrebne pravdne stroške pred sodiščem prve stopnje je drugemu tožniku priznalo nagrado za postopek (tar. št. 3100 ZOdvT) v višini 347,10 EUR, nagrado za narok (tar. št. 3102) v višini 320,40 EUR in materialne stroške (tar. št. 6002) v višini 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV in za plačano takso v višini 321,00 EUR. Kot potrebne stroške pritožbenega postopka je drugemu tožniku priznalo priglašene stroške nagrade (tar. št. 3210) v višini 68,80 EUR in materialne stroške (tar. št. 6002) v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV in za plačano takso v višini 345,00 EUR. Kot potrebne stroške revizijskega postopka pa mu je priznalo nagrado za postopek (tar. št. 3300) v višini 486,00 EUR in materialne stroške (tar. št. 6002) v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV in za plačano takso v višini 230,00 EUR. Skupni potrebni stroški drugega tožnika tako znašajo 2.460,41 EUR.

(1) Ur. list RS 7/2003 s spremembami do novele ZP-1G, Ur. l. RS 9/2011. (2) Sodišče prve stopnje se je pri tem sicer zmotno sklicevalo na smiselno enako določbo prvega odstavka 56a. člena ZP-1, ki je urejal enako upravičenje kršitelja v primeru izreka globe z odločbo o prekršku.

(3) Odločba Ustavnega sodišča U-I-94/13-14 z dne 2. 10. 2014, 15. točka obrazložitve.