Jedro

Ker je bila odločba o priznanju statusa kmeta izdana na podlagi predpisa, ki v času odločanja o odobritvi pravnega posla ni več veljal, je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno uporabil določbo 111. člena ZKZ.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ljutomer je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odobrila pravni posel sklenjen med pogodbenimi strankami A.A. in B.B., kot prodajalkama ter C.C. kot kupcem, katerega predmet sta parc. št. 3016 in 3017, vpisani v k.o. ... ter parc. št. 758, vpisana v k.o. ..., za sporazumno dogovorjeno ceno 88.000 EUR. V 2. točki izreka je zavrnila pravni posel sklenjen med pogodbenimi strankami A.A. in B.B., kot prodajalkama ter D.D., kot kupcem. V 3. točki izreka je odločila, da posebni stroški postopka pri izdaji te odločbe niso nastali.

2. Odločitev je prvostopenjski organ sprejel v ponovljenem postopku odločanja, na podlagi odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33008-10/2014/10 z dne 23. 12. 2014. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je v skladu z napotili drugostopenjskega organa ugotovil, da E.E. in F.F. nista sprejela ponudbe prodajalk, postopka po zahtevah D.D. in C,C,., pa sta se s sklepom združila v en postopek. Upravni organ se je v zvezi s stranko D.D. skliceval na v predhodnem postopku pridobljeno dokumentacijo in dodatno pridobljeno dokumentacijo, tako za stranko D.D. in C.C. Povzel je nesporne ugotovitve, da so predmet prodaje parc. št. 3016 in 3017, k.o. ..., ter parc. št. 758 v k.o. ..., objavljene na oglasni deski UE Ljutomer, na enotnem portalu e-uprave in Občini Ljutomer od 11. 7. 2013 do 10. 8. 2013 in da je postopek potekal v skladu z 20. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). V predhodnem postopku je bilo ugotovljeno tudi, da je D.D. ponudbo sprejel 12. 7. 2013, C.C. pa 9. 8. 2013. V nadaljevanju postopku je prvostopenjski organ ugotovil, da sta tako C.C., kot D.D., izpolnjevala pogoje za lastnost kmeta že leta 2013, torej tudi v času podaje pisne izjave o sprejemu ponudbe.

3. Prvostopenjski organ je ugotovil, na podlagi pridobljenih podatkov iz zemljiške knjige, zemljiškega katastra in ortofoto posnetka, njiva, ki je predmet prodaje v k.o. ..., parc. št. 758 k.o. ..., meji njiva parc. št. 757/2 k.o. ... v lasti C.C. Za nepremičnini, ki sta predmet prodaje v k.o. ... je upravni organ iz vseh pridobljenih podatkov že na prvi obravnavi ugotovil, da mejita na pot parc. št. 860, splošno ljudsko premoženje, na funkcionalni objekt parc. št. 3015 v lasti RS, na njivo parc. št. 3019 v lasti F.F., in na njivo parc. št. 3022 v lasti G.G. ter na javno pot parc. št. 3031 k.o. ... Glede na navedeno je prvostopenjski organ ugotovil, da je od sprejemnikov ponudbe, ki so pravilno sprejeli ponudbo in vložili zahtevo za odobritev pravnega posla, C.C. v smislu 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Ne glede na dejstvo, da C.C. neposredno le na zemljišče parc. št. 758 k.o. ..., se ob pogoju, da se zemljišča prodajajo skupaj, šteje kot edinega, ki izpolnjuje pogoje drugega odstavka 23. člena ZKZ.

4. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pritožbo D.D. in A.A. zavrnilo (1. točka izreka), zavrnilo predlog D.D. za izrek izpodbijane odločbe za nično (2. točka izreka) in zavrnilo zahtevo za povrnitev stroškov postopka (3. točka izreka). Drugostopenjski organ je pojasnil, da sta tako C.C. kot D.D. dokazala, da sta kmeta v smislu 1. točke prvega odstavka 24. člena ZKZ, in ugotovil, da je bila tudi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ predkupna pravica C.C. pravica višjega vrstnega reda, saj D.D. izpolnjuje predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ.

5. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in meni, da je izpodbijana odločitev nezakonita in arbitrarna. C.C. in E.E. sta v postopku nastopala usklajeno, kar je v nasprotju z namenom in določili ZKZ. Prav tako bi moral upravni organ v izpodbijani odločbi podati argumentacijo odločitve v celoti in se ne bi smel v pretežni meri sklicevati na ugotovitve v odpravljeni odločbi. Opozarja na fotografije, ki naj bi nastale na terenskem ogledu 18. 11. 2013, saj zapisnik s tega dne ne dokazuje, da bi bile ob ogledu posnete fotografije, prav tako take okoliščine ne izhajajo iz zapisnika ustne obravnave dne 26. 11. 2013. Nadalje ni jasno, zakaj te fotografije štejejo kot relevantne pri odločanju. Drugostopenjski organ je tudi sam pridobival podatke in ugotavljal dejansko stanje (aplikacija atlas okolja), s čemer tožnik tožnik ni bil seznanjen. Takšno ravnanje po mnenju tožnika ne more sanirati nezakonitega ravnanja prvostopenjskega organa.

6. Ne strinja se z ugotovitvijo, da naj bi imela status kmeta po veljavnem ZKZ tako C.C., kot tožnik. Sklicuje se na judikat UM0010753, sodba opr. št. II U 136/2010 z dne 15. 6. 2011, in navaja da bi po določilu 24. člena ZKZ moral biti pogoj priznanja statusa kmeta po veljavnem ZKZ izpolnjen ob poteku roka za sprejem ponudbe. Samo tožnik je predložil odločbo o priznanju statusa kmeta po veljavnem ZKZ, C.C. pa naj bi imel odločbo o statusu kmeta št. 320-24/76 z leta 1972. Upravna organa sta spregledala, da je leta 1976 veljala druga zakonodaja in da bi moral C.C. na podlagi veljavnega ZKZ pridobiti nov status kmeta. Opozarja, da je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku sam pridobil podatke iz RKG oziroma pri Kmetijski gozdarstvi zbornici, kar ne more nadomestiti izdane odločbe o statusu kmeta.

7. V zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice C.C. meni, da je bila izjava C.C., ki jo je podal upravnemu organu, pomanjkljiva. Iz njegove pisne izjave z dne 7. 8. 2013 namreč ne izhaja, da bi uveljavljal predkupno pravico in na kakšni podlagi, saj ni obkrožil nobenega merila oziroma pogoja. Prav tako te navedbe ni podal na ustni obravnavi 5. 11. 2013. Ni podal niti izjave, da predkupno pravico uveljavlja kot kmet, čigar zemljišče meji na zemljišče, ki je naprodaj. Tako je upravni organ v izpodbijani odločbi odločal o pravici C.C., ki je ta ni uveljavljal. Ne strinja se z razlogi drugostopenjske odločbe, da je C.C. obrazec izpolnil računalniško in odebelil izjavo, saj bi morala biti izjava obkrožena.

8. Povezanost in skladno ravnanje E.E. in C.C. predstavljata ničnosti razlog po 5. točki prvega odstavka 179. člena ZUP. Takšno ravnanje kaže vsebina pritožbe E.E., kopija dopisa tožnika D.D. z dne 11. 2. 2015, ki jo je priložil svoji pritožbi z dne 23. 2. 2015, na domnevi, da vlog v postopku ne piše C.C., ampak zanj predhodni udeleženec E.E., ki ima interes po pridobitvi nepremičnin, ki so predmet prodaje in prav tako s podatki vlog z dne 2. 1. 2014, kjer je vlogo podpisal E.E. ter sopodpisal C.C. Prav tako je bil tožnik s strani prodajalk obveščen, da sta C.C. po pravnomočnosti upravne odločbe o odobritvi pravnega posla pozvali k plačilu kupnine, ki je ni plačal, zato sta mu postavili prodajalki naknadni rok za izpolnitev obveznosti. Tudi v naknadnem roku kupec ni plačal kupnine, zato se pogodba šteje za razdrto po samem zakonu. Navedene okoliščine potrjujejo tožnikovo zatrjevanje o usklajenem dejanje in pomeni v bistvu fiktiven posel, katerega posledica je ničnost v skladu z določili OZ. Ker je upravni organ na zakonitost odobritve pravnega posla dolžan paziti tudi z vidika obligacijskega oziroma stvarno pravnega prava, kar pomeni, da bi bilo treba v skladu z določili OZ upoštevati tudi razloge za ničnost pogodbe.

9. Sodišču predlaga, da po dopustitvi in izvedbi predlaganih dokazov izpodbijano odločbo spremeni tako, da odloči, da se pravni posel sklene med prodajalkama A.A. in B.B. ter kupcem C.C. ne odobri in da se odobri pravni posel sklenjen med prodajalkama A.A. in B.B. ter kupcem D.D. oziroma podrejeno, da se izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

10. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitve izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

11. Sodišču sta odgovor na tožbo poslali tudi stranki z interesom A.A. in B.B., ki sta navedli, da bi moral upravni organ upoštevati, da je kupec D.D. že zemljiškoknjižni lastnik domačije s pripadajočimi zemljišči, in da je bil pogoj ponudbe, da ostane kmetija skupaj. Pojasnili sta tudi, da C.C. kupnine v postavljenem roku ni plačal, niti v naknadno določenem roku za plačilo kupnine in se pritožujeta nad poslovanjem prvostopenjskega organa ter njegovim ravnanjem z njuno pritožbo. Ker C.C. ni sprejel ponudbe pravilno, ker ni bilo razvidno na kateri pravni podlagi uveljavlja predkupno pravico, je izpodbijana odločba nezakonita že iz tega razloga. Strinjata se tudi s tožbenimi navedbami, usklajenem ravnanju E.E. in C.C. ter se sklicujeta še na odgovor na pritožbo z dne 2. 1. 2014, ki takšno trditev o usklajenem ravnanju tudi dokazuje, enako kot pritožba z dne 23. 2. 2015. K I. točki izreka:

12. Tožba ni utemeljena.

13. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski in drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

14. ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je na prodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo.

15. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je bil postopek uveljavljanja predkupne pravice C.C. nepravilen. Tožnik navedeni tožbeni ugovor utemeljuje s podatkom, da je bila izjava o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije oziroma gozda, ki jo je Upravni enoti Ljutomer 7. 8. 2013 poslal C.C., izpolnjena nepravilno, ker ni bilo navedeno na kateri pravni podlagi uveljavlja predkupno pravico. Sodišče po vpogledu v listine priloženega upravnega spisa ugotavlja, da je C.C. v obrazcu izjave odebelil tako stavek „pri nakupu uveljavljam predkupno pravico kot“ in odebelil točko 2 „kmet katerega zemljišče, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj“. Po presoji sodišča je bila tako posredovala izjava določna in skladna z določbami ZKZ ter ne dopušča dvoma, na podlagi katere točke prvega odstavka 23. člena ZKZ je C.C. uveljavljal predkupno pravico.

16. Po prvi alineji 24. člena ZKZ je kmet fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka.

17. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je C.C. predkupno pravico uveljavljal na podlagi 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Status kmeta je dokazoval z odločbo o statusu kmeta, št. 320-24/1976-3, izdano 6. 5. 1976. Ker je bila navedena odločba izdana na podlagi predpisa, ki v času odločanja ni več veljal, je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno uporabil določbo 111. člena ZKZ. V navedenem členu ZKZ določa, da v primeru nastanka dvoma o tem, ali je fizična oseba, ki se je štela za kmeta po prejšnjih predpisih, kmet tudi po tem zakonu, oziroma, ali je kmetijskega organizacija po prejšnjem zakonu kmetijska organizacija tudi po tem zakonu, se postopek preverjanja pogojev izvede po kriterijih, ki jih določa ta zakon. Glede na dikcijo prvega odstavka 111. člena ZKZ se torej izvede postopek preverjanja, ali so za priznanje statusa izpolnjeni pogoji tudi po, v času preverjanja veljavni zakonodaji. Ne gre za novo odločanje, niti se v tem postopku v primeru izpolnjevanja pogojev ne izda nova odločba, zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa kmeta.

18. Kot neutemeljenega sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da odločitev temelji na pridobljenih podatkih Registra kmetijskih gospodarstev (RKG) in Kmetijsko gozdarske zbornice. Sodišče tožniku pojasnjuje, da RKG vsebuje podatke o kmetijskih gospodarstvih na območju Republike Slovenije in da vpis v RKG in spremembe podatkov izvajajo upravne enote. Gre torej za uradne podatke, ki so javno dostopni, zato tožbeni ugovor, da postopka preverjanja ni mogoče opreti na te podatke, sodišče kot neutemeljenega zavrača. Tožnik v tožbi navaja, da prvostopenjski organ ne bi smel pridobivati podatkov oziroma mnenja Kmetijsko gozdarske zbornice, Kmetijske svetovalne službe Slovenije. Naloge KGZS in njene svetovalne službe so ravno v spremljanju kmetijstva na terenu in ker tožnik posameznim ugotovitvam prvostopenjskega organa, ki so oprte na tako pridobljene podatke, ne ugovarja, sodišče tudi ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen.

19. Tožnik v tožbi zatrjuje, da je izpodbijana odločba, na podlagi 5. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) nična. Meni namreč, da je v zadostni meri dokazal, da gre pri ravnanju E.E. in C.C. za usklajeno delovanje v nasprotju z določili in osnovnimi načeli ter namenom ZKZ, gre torej za nedovoljeno dejanje, ki je skladno z določili 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP razlog za ničnost odločbe.

20. Sodišče tožniku pojasnjuje, da ZUP v svojih določbah ni opredelil pojma drugega nedovoljenega dejanja, vendar mora biti vsako tako nedovoljeno dejanje usmerjeno na organ, ki odloča v konkretni zadevi in je v posledici takšnega nedovoljenega dejanja ali prisiljenja organ izdal odločbo. Da bi v obravnavani zadevi zatrjevano delovanje E.E. in C.C. vplivalo na organ, ki je v obravnavani zadevi odločil, listine upravnega spisa ne izkazujejo. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na upoštevanju določb ZKZ, zato sodišče tožbeni ugovor oziroma zatrjevanje, da je podan ničnostni razlog v smislu 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, kot neutemeljenega zavrača. 21. Do tožbenih navedb in navedb stranke z interesom, da sta C.C. in E.E. delovala usklajeno, z namenom obiti ZKZ in da C.C. kupnine za nepremičnine ni plačal, se sodišče zato, ker so v tem postopku nerelevantne, ni opredeljevalo.

22. Ker v obravnavani zadevi ni sporno, da je C.C. mejaš, ki s svojim zemljiščem parc. št. 757/2 k.o. ... meji na zemljišče, ki je naprodaj, parc. št. 758 k.o. ..., je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe. Sodišče je odločitev sprejelo na seji in ni opravilo predlagane obravnave. V 59. členu ZUS-1 je namreč določeno, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Ne glede na to pa lahko odloči brez glavne obravnave tudi v primerih iz drugega odstavka 59. člena ZUS-1, med drugim tudi, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno z ZUS-1 sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (2. alinea drugega odstavka 59. člena). V obravnavanem primeru je sodišče moralo presoditi ali so izpolnjeni zakonski pogoji za odobritev pravnega posla, v zvezi z dokazi in dejstvi zbranimi v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, zato je glede na določbo 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločitev sprejelo na seji.

K II. točki izreka:

23. Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.