Jedro

Revident ni navedel niti konkretnega pravnega vprašanja, niti pravnega pravila v zvezi z materialnopravnimi zahtevami v postopku odobritve pravnega posla oziroma v zvezi z ničnostjo, ki naj bi bilo prekršeno. Kršitve procesnih pravil postopka odobritve pravnega posla namreč same zase niso predmet revizijske presoje, saj se v reviziji ne presoja pravilnost upravnega postopka ampak le pravilnost postopka upravnega spora (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Zato revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka (prim. sklep X Ips 368/2014). Iz revidentovih navedb ni jasno, katero je tisto pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote A, št. 330-837/2013-76 z dne 16. 3. 2015. Z njo je prvostopenjski upravni organ na podlagi določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) odobril pravni posel prodaje tam navedenih kmetijskih zemljišč za tam navedeno kupnino, sklenjen med prodajalkama E. L. in N. P. ter kupcem M. K. (1. točka izreka), ter zavrnil odobritev tega pravnega posla med prodajalkama in tožnikom kot kupcem (2. točka izreka). Pritožbo tožnika in prodajalke E. L. zoper prvostopenjski akt in tožnikov predlog za izrek izpodbijanega akta za ničnega je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 33008-79/2015/11 z dne 25. 1. 2016. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in spremembo izpodbijanega akta, podrejeno razveljavitev sodbe in vračilo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.1

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi se izpodbijana odločba o odobritvi pravnega posla ne glasi na denarno vrednost, saj v tem aktu pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska in pri obveznosti plačati določen znesek.2 Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen.3

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

8. V okviru citirane določbe revident uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja. Navaja, da "gre v konkretni zadevi odločanja tudi o rešitvi pomembnih pravnih vprašanj (glede obličnosti izjave o sprejemu ponudbe, glede ničnosti zaradi nastopa dveh strank v smislu izigravanja določil ZKZ, formalnem statusu kmeta oz. katere določbe se za priznavanje statusa kmeta upošteva, itd.) o katerem revizijsko sodišče še ni podalo stališča, oz. so ta v določeni meri v nasprotju z razlogi izpodbijane sodbe".

9. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.4 Revident teh zahtev ni izpolnil. Ni navedel niti konkretnega pravnega vprašanja, niti pravnega pravila v zvezi z materialnopravnimi zahtevami v postopku odobritve pravnega posla oziroma v zvezi z ničnostjo, ki naj bi bilo prekršeno.5 Iz njegovih navedb ni jasno, katero je tisto pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Zato pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan. Vrhovno sodišče dodaja le, da tudi iz revizijskih navedb ne izhaja, da bi bila v tej zadevi sporna obličnost izjave o sprejemu ponudbe. Ta je bila dana pisno, kot to zahteva ZKZ in to za revidenta niti ni sporno. Zanj je sporna le oblika dane pisne izjave oziroma način sicer pisno izraženega sprejema ponudbe (namesto obkrožitve določenega teksta njegova odebelitev). Tega elementa pa ZKZ ne določa kot vidika pisnosti izjave.

K II. točki izreka:

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 2 Enako sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 115/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 494/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in drugi. 3 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča v primerljivih zadevah X Ips 202/2011, X Ips 268/2009, X Ips 41/2011. 4 Npr. sklepi X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 136/2015 , X Ips 316/2015, X Ips 281/2016 in drugi. 5 Kršitve procesnih pravil postopka odobritve pravnega posla namreč same zase niso predmet revizijske presoje, saj se v reviziji ne presoja pravilnost upravnega postopka ampak le pravilnost postopka upravnega spora (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Zato revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka (prim. sklep X Ips 368/2014).