Jedro

Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da zaradi poslovnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med še zaposlene. Formalna ukinitev delovnega mesta, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali prenehanje opravljanja dela, ki ga je na tem delovnem mestu opravljala, ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ter reintegracijski in denarne zahtevke tožnice. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala utemeljenost odpovednega razloga in tudi, da razlog za odpoved ni bila okoliščina, da je tožnica uveljavljala odškodninski zahtevek zaradi poškodbe pri delu.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ponavlja, da iz izpovedi prič izhaja, da je bila univerzalna delavka in je delala na kaljenju sekir, žigosanju ročajev, pakiranju, ipd., njeno delo pa so po odpovedi opravljali drugi delavci, ki so imeli enako pogodbo o zaposlitvi kot ona. Opozarja na pomanjkljivosti v postopku, ki so ostale nerazčiščene. Tožnica je bila edina, ki ji je bila v kritičnem času odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ob tem, da dejanska potreba po njenem delu po pogodbi o zaposlitvi obstaja še naprej in so njeno delo dejansko opravljali drugi delavci. Ker tožena stranka izbire tožnice ni objektivizirala je za tožnico edina okoliščina, ki jo je razlikovala od vseh ostalih, odškodninski zahtevek, vložen pri toženi stranki zaradi poškodbe pri delu. V zvezi s tem sodišče druge stopnje ni dokazno ocenilo izpovedi priče R. H., ki je navedbe tožnice potrdil. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizija le zatrjuje, ne da bi jasno in določno navedla, za kakšne oziroma katere naj bi šlo. Smiselno iz revizijskih navedb izhaja le zatrjevanje, da sodišče druge stopnje „ni dokazno ocenilo izpovedbe priče R. H.“ in pa, da „sodbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih“, kar se nanaša na zatrjevanje domnevnega diskriminatornega razloga za odpoved. Takih pomanjkljivosti sodbi nimata. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju izpovedi tudi drugih prič, dokazno ocenilo izpoved tožnice in priče R. H., sodišče druge stopnje pa je njegovo dokazno oceno sprejelo: uveljavljanje odškodninskega zahtevka tožnice do tožene stranke pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni igralo vloge.

7. Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Iz revizijskih navedb pa izhaja, da tožnica uveljavlja zgolj ta razlog, pri čemer ne zanika, da je poslovni razlog, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, dejansko obstajal. 8. Po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR delodajalec delavcu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Obstoj teh razlogov mora dokazati delodajalec (prvi odstavek 82. člena ZDR), pri tem pa mu ni treba opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ter dokazovati njihove potrebnosti, saj tovrstnih odločitev, razen glede njihovega dejanskega obstoja, sodišče ne presoja. Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da zaradi navedenih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med še zaposlene. Formalna ukinitev delovnega mesta, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali prenehanje opravljanja dela, ki ga je na tem delovnem mestu opravljala, ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da odškodninski zahtevek ni bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ravno tožnici. Tožnica pa ne zatrjuje, da bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno zato, ker tožena stranka ni pravilno in zakonito izvedla postopka določitve presežnih delavcev. Ravno nasprotno. Izrecno navaja, da ne uveljavlja „dolžnosti tožene stranke, da poda odpoved komurkoli drugemu“, torej tega, da bi morala biti odpoved zaradi ugotovljenega poslovnega razloga podana komu drugemu. Predvsem ne zatrjuje, da bi bilo v zvezi s tem kršeno materialno pravo in katero, revizijsko sodišče pa na to ne pazi (več) po uradni dolžnosti.

10. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).