Jedro

Ker uradnega preizkusa procesne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne sodbe ni, mora revident revizijske razloge uveljavljati konkretizirano in obrazloženo. Zaslišanje stranke je le eden od dokazov za dokazovanje spornih dejstev, manjkajoče trditvene podlage pa v nobenem primeru ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, prav tako tudi ne sklicevanje na priložene dokaze.

Izrek

Dopolnitev revizije se zavrže. Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija odločba o stroških postopka.

Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v postopku zatrjeval, da so mu bile s strani državnih organov, sodišč, uslužbencev državnih organov in sodnikov storjene številne krivice, ki pomenijo protipravna ravnanja, zaradi katerih sta mu nastali tako premoženjska kot nepremoženjska škoda.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek, da mu je Republika Slovenija dolžna plačati 20,000.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila, zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo potrdilo.

4. Tožnik sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo iz razlogov bistvenih kršitev postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve ustavno zagotovljenih človekovih pravic (14., 23. in 26. člena Ustave RS). Navaja, da se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na prav vse pritožbene navedbe. Meni, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugotavljala materialna resnica. Tožnik je predložil številne dokaze, ki izkazujejo temelj odškodninske odgovornosti, sodeča sodnica pa je na naroku za glavno obravnavo dejala, da bo vpogledala dokaze in jih upoštevala kot del tožbene trditvene podlage. Glede na obsežno dokazno gradivo v predmetni zadevi ni najti razlogov, da bi moral tožnik vsebino dokazov prepisovati v tožbo in pripravljalne vloge, zato je tekom postopka podal bistvene trditve, glede na obseg zadeve pa je dopustno, da se tožnik na predložene dokaze neposredno sklicuje kot del trditvene podlage. Tožnik bi moral biti pozvan, da dopolni trditveno podlago s konkretnim navodilom, glede katerih predloženih dokazov naj se dodatno opredeli. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka.

5. Tožnik je vložil laično dopolnitev k reviziji, v kateri je povzel njemu storjene krivice ter priložil dve »CD« zgoščenki, na katerih je delni avdio posnetek naroka za glavno obravnavo z dne 4. 4. 2013. 6. Dopolnitev revizije ni dovoljena, prav tako tudi ne revizija zoper odločitev o stroških postopka, v ostalem delu pa ni utemeljena.

Glede dovoljenosti

7. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Če reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit, sodišče vlogo zavrže (367č. člen ZPP). V obravnavanem primeru je tožnik dopolnitev k reviziji vložil sam in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem izpitu.

8. Odločba o stroških postopka se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP), revizija proti sklepu pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o pravdnih stroških ne sodi med take sklepe. Revizija proti odločbi o pravdnih stroških zato ni dovoljena.(1) Revizijsko sodišče je zato revizijo v delu, s katerim tožnik izpodbija odločbo o stroških, zavrglo (377. člen ZPP).

Glede vsebine

9. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Ker uradnega preizkusa procesne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne sodbe ni, mora revident revizijske razloge uveljavljati konkretizirano in obrazloženo. Tega tožnik ni storil, temveč se je le skliceval na pritožbene navedbe, kar ni upoštevno. Glede vseh opisno navedenih procesnih kršitev pa se je tudi natančno, jasno in prepričljivo opredelilo višje sodišče v svoji sodbi: tožnik je bil z dvema sklepoma pozvan na dopolnitev tožbene trditvene podlage z navedbo pravno relevantnih dejstev za utemeljitev predpostavk za toženkino odškodninsko odgovornost (prim. 7. točko izpodbijane sodbe); iz prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo izhaja, da je razpravljajoča sodnica med zaslišanjem tožnika rekla le, da bo druge dokaze pogledala sama (prim. 6. točko izpodbijane sodbe).

10. Zaslišanje stranke je le eden od dokazov za dokazovanje spornih dejstev, manjkajoče trditvene podlage pa v nobenem primeru ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, prav tako tudi ne sklicevanje na priložene dokaze. Materialnega prava, ki naj bi bilo uporabljeno zmotno, revizija ne navede, zato odpade tudi preizkus, ali je bilo uporabljeno tako očitno zmotno, da bi kršitev lahko prerasla v ustavno kršitev.

11. Neutemeljeno revizijo zoper odločitev o glavni stvari je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Prim. pravno mnenje VS RS z dne 15. 12. 1998, Pravna mnenja, II/98, str. 4.