Jedro

Samo prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe.

V primerih predobstoječih bolezenskih ali degenerativnih stanj je treba rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi konkretni oškodovanec težave trpel tudi, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo.

Zgolj dejstvo, da je bila bolezen diagnosticirana neposredno po škodnem dogodku in da je posledično tožnik takrat pričel z zdravljenjem, ne pomeni, da so nevšečnosti, ki jih ima zaradi zdravljenja (dieta, jemanje zdravil), posledica škodnega dogodka. Ne gre namreč za težave, ki se ob odsotnosti škodnega dogodka sploh ne bi pojavile.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnik je vtoževal odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 150.000,00 EUR s pripadki, ki jo je utrpel zaradi prometne nesreče. Temelj zahtevka ni bil sporen, sporna je bila le višina.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 15.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2010 do 9. 11. 2010 ter za plačilo 71.175,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2010 do plačila (I. točka izreka). V preostanku (glede 63.825,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še o pravdnih stroških (III. - VI. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je prisojeni znesek 71.175,00 EUR znižalo na 36.175,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2010 do plačila (in posledično tožbeni zahtevek zavrnilo še za dodatnih 35.000,00 EUR) ter ustrezno prilagodilo odločitev o pravdnih stroških (I. točka izreka). Tožniku je naložilo povračilo pritožbenih stroškov toženke (II. točka izreka).

4. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pravnomočno zavrnitev tožbenega zahtevka izpodbija zgolj v delu, ki se nanaša na plačilo 40.500,00 EUR. Prvenstveno predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da se mu prisodi še 40.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

6. Tožnik (star 29 let) je v prometni nesreči dne 17. 8. 2009 utrpel zlom levega senčno čelno temenskega predela glave, krvavitev pod mehko možgansko opno, udarnino možganov, krvavitev v srednje uho ter udarnino prsnega koša. Bil je operiran. Prestal je 25 zdravniških pregledov, številne preiskave in druge neugodnosti pri zdravljenju. 7 dni je preživel v bolnišnici (od tega bil 5 dni odvisen od pomoči osebja) in 6 tednov v bolniškem staležu, celotno zdravljenje pa je trajalo 7 mesecev in pol. 7 dni je trpel hude telesne bolečine, 14 dni srednje hude telesne bolečine in 14 dni blage telesne bolečine.

7. Trajne posledice poškodb se kažejo kot pogosti hudi glavoboli, delna izguba sluha na levi strani in organski psihosindrom (upad inteligentnosti, motnje spomina, zmanjšana možnost učenja, odzivanja, socialne interakcije in obvladovanja stresa, emocionalno neugodje, napetost, ipd.). Funkcioniranje na najpomembnejših področjih je blago okrnjeno, skupno zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa zmerno. 4 dni je tožnik trpel hud sekundarni strah, 1 mesec srednje hud sekundarni strah ter pol leta blag sekundarni strah. V levem senčno čelno temenskem predelu glave je ostala brazgotina, ki pa jo v celoti zakrivajo lasje. Tožnikova sladkorna bolezen ni posledica prometne nesreče. Nesreča je lahko predstavljala stres, ki je akutno dvignil krvni sladkor, vendar (kot enkratni dogodek) ni dolgoročno vplivala na urejenost predobstoječe bolezni. Zatrjevane epilepsije tožnik nima.

**Odločitev sodišč nižjih stopenj**

8. Zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju je tožnik zahteval 78.000,00 EUR odškodnine, sodišče prve stopnje mu je prisodilo 30.000,00 EUR, sodišče druge stopnje pa je prisojeni znesek znižalo na 25.000,00 EUR. Zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je tožnik zahteval 68.000,00 EUR, sodišče prve stopnje mu je prisodilo 55.000,00 EUR, sodišče druge stopnje pa je prisojeni znesek znižalo na 25.000,00 EUR. Znižanje odškodnine je sodišče druge stopnje utemeljilo s primerljivo sodno prakso. Tožnikovo sklicevanje na posamične judikate Vrhovnega sodišča je zavrnilo, saj naj ne bi šlo za primerljive zadeve. Zaradi duševnih bolečin zaradi strahu je tožnik zahteval 2.000,00 EUR, kar vse sta mu sodišči nižjih stopenj tudi prisodili. Zaradi duševnih bolečin zaradi skaženosti je tožnik zahteval 2.000,00 EUR, a je bil njegov zahtevek v celoti zavrnjen.

**Povzetek revizijskih navedb**

9. Revident meni, da je prisojena odškodnina prenizka. Navaja, da mu zaradi prestanih in bodočih telesnih bolečin pripada še dodatnih 22.000,00 EUR odškodnine, zaradi prestanih in bodočih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti še dodatnih 17.500,00 EUR odškodnine, zaradi prestanih in bodočih duševnih bolečin zaradi skaženosti pa 1.000,00 EUR odškodnine. Povzema, kakšne so bile njegove poškodbe in kasnejše posledice nesreče ter nevšečnosti pri zdravljenju. Sodišči nižjih stopenj naj bi jih neustrezno vrednotili. Sklicuje se na odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 370/2000, II Ips 32/2001, II Ips 397/1996, II Ips 402/2003 in II Ips 369/1995. Poudarja, da je bil v času škodnega dogodka mlad, popolnoma zdrav in zelo aktiven človek. Stres ob nesreči naj bi bil sprožilni moment za nastanek znakov sladkorne bolezni oziroma vsaj njenega poslabšanja, torej naj bi bila podana vzročna zveza. Oškodovanca je treba sprejeti takega, kot je. Skaženosti zaradi brazgotine naj bi toženka niti ne prerekala. Tožnik naj bi zaradi nje trpel, saj misli, da jo vsak opazi, z leti pa bo vse bolj vidna.

**Presoja utemeljenosti revizije**

10. Revizija ni utemeljena.

11. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju ZPP). Ker je revizijsko sodišče na ugotovljeno dejansko stanje vezano, so neupoštevne vse revizijske navedbe, s katerimi revident poskuša izpodbiti v postopku ugotovljeno dejansko stanje (npr. navedbe o številu zdravniških pregledov, o skupnem trajanju zdravljenja, o tem, da naj bi bil tožnik močno zmanjšano sposoben za opravljanje osnovnih življenjskih aktivnosti, poklica in prostočasnih dejavnosti, o tem, da je bil stres ob prometni nesreči izključni vzrok sladkorne bolezni ipd.).

12. Poleg tega revizijsko sodišče ugotavlja, da je revizija skoraj v celoti (dobeseden) prepis pritožbenih navedb. Ker je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi, je treba z njo izpodbijati predvsem razloge te sodbe. Samo prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. Tudi v konkretnem primeru se revident z argumenti sodišča druge stopnje vsebinsko niti ne sooči. 13. Odgovor na svoje revizijske navedbe (ponovljene pritožbene navedbe) je torej revident v veliki meri že dobil. Sodišče druge stopnje mu je pojasnilo, da so njegova starost ob nesreči (in s tem povezan obseg bodoče škode), blago omejeno funkcioniranje in zmerno zmanjšanje življenjskih aktivnosti v prisojeni odškodnini zadostno upoštevani; da je toženka prerekala tožbene navedbe v zvezi s skaženostjo; da bo brazgotina z leti morda vidna le v primeru izpadanja las in da za okolico ni moteča, torej da ne gre za skaženost. Pojasnilo mu je tudi to, zakaj nobeden ob judikatov Vrhovnega sodišča, na katere se je tožnik skliceval v pritožbi (in to ponavlja v reviziji), ni primerljiv z obravnavano zadevo (glej 21. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Vseh teh argumentov revizija konkretizirano ne izpodbija.

14. V zvezi z revizijskimi očitki o podanosti vzročne zveze med nastankom oziroma poslabšanjem tožnikove sladkorne bolezni revizijsko sodišče dodaja, da je sicer pravilno revizijsko izhodišče, da je treba oškodovanca sprejeti takšnega, kot je. Gre za splošno sprejeto načelo odškodninskega prava. V primerih predobstoječih bolezenskih ali degenerativnih stanj je treba rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi konkretni oškodovanec težave trpel tudi, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo.2 Ni pa pravno relevantno, ali bi tak obseg škode utrpel tudi povprečni oškodovanec ob enaki poškodbi. V postopku je bilo ugotovljeno, da vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastankom sladkorne bolezni ni, temveč je bila ta pri tožniku prisotna že vsaj dva meseca pred nesrečo, zgolj diagnosticirana še ni bila, saj lahko poteka asimptomatsko. Ugotovljeno je bilo tudi, da je škodni dogodek kot stresni faktor enkratno akutno povišal krvni sladkor, ni pa vplival na dolgoročno urejenost bolezni. Z drugimi besedami: škodni dogodek sladkorne bolezni ni poslabšal. Pripomogel je morda kvečjem k temu, da je bila sploh diagnosticirana. Vendar pa zgolj dejstvo, da je bila bolezen diagnosticirana neposredno po škodnem dogodku in da je posledično tožnik takrat pričel z zdravljenjem, ne pomeni, da so nevšečnosti, ki jih ima zaradi zdravljenja (dieta, jemanje zdravil), posledica škodnega dogodka. Ne gre namreč za težave, ki se ob odsotnosti škodnega dogodka sploh ne bi pojavile. Revizija tako zmotno meni, da sodišči nista upoštevali načela, da je treba oškodovanca sprejeti takšnega, kot je.

15. Glede na ugotovljeni obseg nepremoženjske škode tako tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da je prisojena odškodnina po višini primerna in v skladu s temeljnimi načeli odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo, tako z načelom individualizacije kot tudi z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki se med drugim konkretizira s pomočjo obstoječe sodne prakse.

**Odločitev o reviziji**

16. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**Revizijski stroški**

17. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožnik z revizijo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami. 2 Prim. sklep VS RS II Ips 387/2007 z dne 16. 12. 2009.