Jedro

Tako ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka, ZSVarPre pa jih celo izrecno upošteva med neperiodičnimi dohodki.

Določba 18. člena ZUPJS ne izključuje upoštevanja denarnih sredstev iz naslova odškodnine pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa po določbi 17. člena ZUPJS.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se zavrne pritožba in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 31. 12. 2014 in 13. 5. 2015. Ugotovilo je, da je tožena stranka z odločbo z dne 3. 12. 2014 odločila, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči v višini 269,20 EUR mesečno od 1. 1. 2015 do 31. 3. 2015, do varstvenega dodatka v višini 196,52 EUR mesečno in do pravice do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Na podlagi tožničinega obvestila, da je 19. 12. 2014 prejela odškodnino v višini 10.000 EUR na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), je z izpodbijano odločbo z dne 31. 12. 2014 razveljavil odločbo z dne 3. 12. 2014. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je imela tožnica premoženje, saj je na svojem bančnem računu razpolagala s 9.716,24 EUR. Po presoji sodišča ne glede na to, ali se tožničina denarna sredstva upoštevajo kot premoženje ali odškodnina kot neperiodični dohodek, tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 in naslednji) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 61/2010 in naslednji). Ker se z denarno socialno pomočjo zagotavljalo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, ni neustaven zakon, ki ne podeljuje pravice tistemu, ki razpolaga z večjo vsoto denarja.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 31. 12. 2014 in 13. 5. 2015 in toženi stranki naložilo v plačilo zapadle neizplačane zneske po odločbi tožene stranke z dne 3. 12. 2014 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obrazložilo je, da po določbi 27. člena ZSVarPre prejeta odškodnina ne presega cenzusa 48 zneskov minimalnega dohodka v obdobju od 31. 5. 2012 do 31. 12. 2014 (tj. 13.780 EUR), zato premoženjski cenzus ni presežen. Glede na določbe Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 8/2012 in naslednji), v katerem so podrobneje izpeljane zakonske določbe o dodelitvi denarne socialne pomoči (31. člen ZSVarPre), prejete odškodnine ni mogoče šteti kot tožničin dohodek. Gre namreč za pravično zadoščenje v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Med drugim Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP, Ur. l. RS, št. 99/2013) določa, da se denarna odškodnina ne všteva v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Sodišče zato ne najde razumnih razlogov, zakaj bi različno obravnavali tožnico in „izbrisane“.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju kot tisti, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom. Do denarne socialne pomoči je upravičen vsakdo, ki nima sredstev za preživetje. Znesek 10.000 EUR omogoča preživetje. V drugem odstavku 12. člena ZUPJS so določeni dohodki, ki se pri dodeljevanju denarne socialne pomoči ne upoštevajo, vendar med njimi ni odškodnine na podlagi sodbe ESČP. Tudi „izbrisanim“, ki bi odškodnino prejeli na podlagi sodbe ESČP, bi se ta štela v premoženje, saj ZPŠOIRSP izključuje vštevanje le odškodnine, prejete na podlagi zakonske ureditve. Zakonodajalec odškodnine na podlagi sodbe ESČP ni izključil iz upoštevanega premoženja pri dodelitvi denarne socialne pomoči, zato se mora ta upoštevati pri ugotavljanju višine cenzusa. Odločitev drugostopenjskega sodišča je arbitrarna, saj ne temelji na zakonu.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila sama, ne da bi izkazala pogoja opravljenega pravniškega državnega izpita iz drugega odstavka 91. člena v povezavi s četrtim odstavkom 86. člena ZPP, zato Vrhovno sodišče njenega odgovora pri svojem odločanju ni upoštevalo.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revident je v upravnem postopku na podlagi tožničine vloge z dne 19. 12. 2014, v kateri mu je sporočila, da je prejela 10.000 EUR na podlagi sodbe ESČP, ugotovil, da tožnica na bančnem računu razpolaga z denarnimi sredstvi v višini 9.716,24 EUR. Na podlagi tega dejstva je v izpodbijanih odločbah z dne 31. 12. 2014 in 13. 5. 2015 odločil, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči v višini 269,20 EUR mesečno od 1. 1. 2015 do 31. 3. 2015, do varstvenega dodatka, do pravice do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, zato je razveljavil odločbo z dne 3. 12. 2014, ki je te pravice tožnici priznavala.

8. V obravnavni zadevi je ključno pravno vprašanje, ali se odškodnina na podlagi sodbe ESČP upošteva kot relevanten dohodek oziroma denar iz tega naslova kot relevantno premoženje pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka (5. in 6. člen ZSVarPre). Revizija utemeljeno uveljavlja, da v času odločanja veljavna zakonska ureditev ni izključevala upoštevanja odškodnine na podlagi ESČP pri ugotavljanju upravičenosti do socialno varstvenih prejemkov.

9. Po določbi četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre so občasni, neperiodični dohodki po tem zakonu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela. V primeru, da se tožničino odškodnino upošteva kot neperiodični dohodek, potem do denarne socialne pomoči ni upravičena na podlagi prvega in drugega odstavka 23. člena ZSVarPre, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve, Tožničin dohodek se mora upoštevati pri ugotavljanju upravičenosti, ker določba 12. člena ZUPJS o upoštevnih dohodkih tega dohodka ne izključuje. Nasprotno - v skladu s 4. točko drugega odstavka tega člena se upoštevajo tudi drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjeme določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke (Ur. l. RS, št. 99/2013). Med izjemami, ki jih zakon v nadaljevanju tega člena našteva, odškodnine, prisojene s strani ESČP ni (1). Tako ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka, ZSVarPre pa jih celo izrecno upošteva med neperiodičnimi dohodki (četrti odstavek 23. člena).

10. Tudi v primeru, da se tožničina denarna sredstva v višini 9.716,24 EUR upoštevajo kot premoženje pri ugotavljanju upravičenosti do socialno varstvenih prejemkov, tožnica ni upravičena do socialno varstvenih prejemkov. Določba 18. člena ZUPJS ne izključuje upoštevanja denarnih sredstev iz naslova odškodnine pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa po določbi 17. člena ZUPJS. Določba 31. člena ZSVarPre revidentu podeljuje zakonsko diskrecijo pri dodeljevanju denarne socialne pomoči, kot jo je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. V 1. točki prvega odstavka določa, da lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, ker ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki ne dosega vrednosti premoženja iz 27. člena tega zakona. Tožničino premoženje (denarna sredstva) ni dosegalo cenzusa iz 27. člena (to dejstvo med strankama ni bilo sporno), v 1. točki drugega odstavka 31. člena pa je določeno, da center za socialno delo pri tem upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini v primeru 1. točke prejšnjega odstavka odšteje tretjino vrednosti premoženja. Glede na to, da ena tretjina tožničinih denarnih sredstev presega minimalni dohodek tožnice, tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

11. Sodišče druge stopnje je zmotno temeljilo svoje odločitev s sklicevanjem na določbe EKČP in ZPŠOIRSP. Določbe ZPŠOIRSP (18. člen) resda izključujejo upoštevanje odškodnine, izplačane po tem zakonu, v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, vendar gre v tem primeru za specialno ureditev, za katero se je odločil zakonodajalec pri odpravljanju širšega neustavnega stanja pri številnih „izbrisanih“. Ta odškodnina ureja pravico do povračila premoženjske škode zaradi izbrisa in tudi nepremoženjsko zadoščenje. Zakonodajalec ima pri določanju (ne)upoštevnosti dohodkov in premoženja za obdavčitev oziroma za pridobitev pravic socialnega varstva široko polje prostega pravnega urejanja. V sistemu socialnih prejemkov se upoštevajo vsi dohodki (in premoženje) pri dohodkovnem (in premoženjskem cenzusu) razen dohodki (premoženje), ki so izrecno izvzeti, ob temeljnem namenu socialne pomoči (upravičencu zagotavljati socialna varnost). Vse odškodnine - ne glede na izplačevalca ali podlago zanjo - se na splošno upoštevajo kot relevanten dohodek (premoženje) po določbah ZUPJS in ZSVarPre. Zato izjema, ki jo drug zakon zaradi izjemnosti izrecno ureja, po presoji Vrhovnega sodišča ne narekuje zaključka o neustavnosti take ureditve zaradi neenakega obravnavanja oziroma zaključka, da so vse odškodnine, prejete na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice izvzete ne samo pri plačilu dohodnine, temveč tudi pri pravicah iz javnih sredstev, vezanih na dohodkovni pogoj.

12. Glede na navedeno in v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Odškodnine so sicer lahko oproščene plačila dohodnine po določbi 27. člena ZDoh-2, vendar to glede na določbo 1. točke drugega odstavka 12. člena ZUPJS ne izključuje njihovega upoštevanja pri ugotavljanju pravic do socialno varstvenih prejemkov, saj ravno ta določba na načelni ravni predvideva upoštevanje tudi dohodkov, ki so sicer oproščeni plačila dohodnine.