Jedro

Predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije zastavlja vprašanje, ali je glede na odsotnost kriterijev v zavarovalnih pogojih za ugotavljanje alkoholiziranosti zavarovancev in t. i. meritvene tolerance pri odločanju o upravičenosti zavarovancev do zavarovalnine (odškodnine) dopustno neupoštevati (ignorirati) pravna pravila o t. i. meritveni toleranci, ki jih vsebuje veljaven podzakonski akt; oziroma, ali je od oškodovancev dovoljeno zahtevati več (aktivnosti), kot jim nalaga veljavna zakonodaja, da bi obranili svoje iz pogodbe izhajajoče pravice, četudi v tej isti pogodbi ni jasnih kriterijev, kdaj naj bi bili dolžni ravnati na tak način.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo 3.000,00 EUR. Ugotovilo je, da je ob upoštevanju tolerance vrednost alkohola na liter izdihanega zraka znašala 0,21 mg, kar je pod dopustno vrednostjo, ki jo določa Zakon o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1). Vendar pa je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da je imel v času nesreče v krvi dejansko več alkohola, kot je to dovoljeno, tožnik pa tega ni uspel izpodbiti.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišče prve stopnje, vendar iz drugih razlogov. Zaključilo je, da Splošni pogoji AO ne predvidevajo možnosti, da bi bilo mogoče konkretni rezultat alkotesta zaradi t. i. meritvene tolerance zmanjšati ali ga relativizirati. Ob pozitivnem alkotestu zavarovanec obvelja za alkoholiziranega, če ne poskrbi za natančnejšo ugotovitev stopnje alkoholiziranosti z laboratorijsko analizo odvzete krvi. Samo na ta način bi tožnik lahko izpodbil domnevo alkoholiziranosti.

3. Predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije zastavlja vprašanje, ali je glede na odsotnost kriterijev v zavarovalnih pogojih za ugotavljanje alkoholiziranosti zavarovancev in t. i. meritvene tolerance pri odločanju o upravičenosti zavarovancev do zavarovalnine (odškodnine) dopustno neupoštevati (ignorirati) pravna pravila o t. i. meritveni toleranci, ki jih vsebuje veljaven podzakonski akt; oziroma, ali je od oškodovancev dovoljeno zahtevati več (aktivnosti), kot jim nalaga veljavna zakonodaja, da bi obranili svoje iz pogodbe izhajajoče pravice, četudi v tej isti pogodbi ni jasnih kriterijev, kdaj naj bi bili dolžni ravnati na tak način. Navaja, da gre za vprašanje, ali se lahko zavarovanec zanaša na t. i. meritveno toleranco, kot se lahko udeleženec v cestnem prometu zanaša nanjo pri ugotavljanju njegove prekrškovne ali kazenske odgovornosti. Kot se je sodišče zaradi odsotnosti definicije alkoholiziranosti v Splošnih pogojih A0 zateklo k določbam ZVCP-1, bi se moralo zaradi odsotnosti definicije oziroma priznavanja t. i. meritvene tolerance zateči k Pravilniku o meroslovnih zahtevah za etilometre. Prilaga sklep VS RS II Ips 365/2011, s katerim izkazuje odstop od sodne prakse, sodne prakse glede same t. i. meritvene tolerance pa še ni.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).