Jedro

Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. list RS št. 7/2002) ob določitvi vrednosti posameznih opravil in določitvi točke zanje nikjer ne določa, da gre za bruto zneske. Zgodovinska razlaga pa narekuje razlago, da je nagrada za delo izvedenca določena v neto znesku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremeni tako, da se izvedencu prizna nagrada v netto znesku 65.000,00 SIT, javne dajatve od tega zneska v višini 22,00452%, kar znaša 14.303,00 SIT in 3.250,00 SIT materialnih stroškov, skupno torej 82.553,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sodnemu izvedencu dr. N. Č. za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada v bruto znesku 65.000,00 SIT, stroške v zvezi z delom v bruto znesku 3.966,00 SIT in odredilo, da se bo izvedenina skupaj z obračunanimi prispevki krila iz založenega predujma pri sodišču ter bo nakazana na račun izvedenca po pravnomočnosti sklepa preko Avtorske agencije RS.

Zoper sklep se je izvedenec pravočasno pritožil. Navaja, da je stroške priglasil v neto znesku 68.250,00 SIT, sodišče pa mu je to priznalo v bruto znesku. Navaja, da je v pravilniku res prišlo do spremembe zneska, vendar zaradi napake na Ministrstvu za pravosodje in v pripravi je že nova vrednost točke, ki bo to prešla. Tako informacijo je posredovala oseba, ki na ministrstvu opravlja naloge, povezane z delom izvedencev. Glede na to je prejel v zadnjem času kar nekaj sklepov, ki to potrjujejo, tiste, na katere se je pritožil, pa so popravili. Sklepe prilaga pritožbi. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu izvedenina prizna v neto znesku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenec res priglasil izvedenino v neto znesku in je torej obrazložitev sodišča prve stopnje napačna, ko navaja, da je znesek izvedenine priglašen v neto znesku. Glede na to je tudi napačno navedlo, da se bodo od tega še obračunale javne dajatve. Nadalje pa pritožbeno sodišče tudi pritrjuje pravnemu stališču pritožnika. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. list RS št. 7/2002) ob določitvi vrednosti posameznih opravil in določitvi točke zanje nikjer ne določa, da gre za bruto zneske. Zgodovinska razlaga pa narekuje razlago, kot jo zastopa pritožnik - izvedenec, namreč, da je nagrada za delo izvedenca določena v neto znesku. Tako je pravilnik iz leta 1997 (Ur. list 61/97 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, ki so se nanašale na spremembo vrednosti točke, izrecno določal, da je vrednost točke določena v neto znesku (6. člen). Če bi izdajatelj akta (Ministrstvo za pravosodje) želel takšno prakso spremeniti, bi to v novem pravilniku nedvomno nedvoumno izrazil. Ker tega ni, očitno ni imel namena spreminjati obstoječega stanja in na tej podlagi oblikovane prakse. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi izvedenca ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v prvi točki spremenilo tako, da mu je priznalo 65.000,00 SIT nagrade za opravljeno delo v neto znesku, javne dajatve od tega zneska, ki na dan izdaje sklepa znašajo 22,00452% ali 14.303,00 SIT in 3.250,00 SIT materialnih stroškov, skupno torej znesek 82.553,00 SIT.