Jedro

Kot je ugotovilo sodišče, ni bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zmanjšanje obsega dela, pač pa drugačna organizacija dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter posledično tudi zahtevke za priznanje delovnega razmerja z vsemi pravicami od 6. 2. 2008 do odločitve sodišča in plačilo odškodnine po 118. členu ZDR. Presodilo je, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot tudi to, da pri tem ni šlo za šikanozne razloge.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta prvostopno in pritožbeno sodišče pravilno ugotovili dejansko stanje, vendar sta na ugotovljeno dejansko stanje popolnoma nepravilno uporabili materialno pravo. Sodišči sta spregledali, da potreba po opravljanju tožnikovega dela ni prenehala, temveč je delo prevzel novi delavec, ki je opravljal smiselno enaka dela kot tožnik pri prevzeti družbi K.. Tožena stranka bi morala zadržati oba delavca, saj bi posameznemu od njiju lahko odpovedala pogodbo le v primeru, da bi se zmanjšal obseg dela ali dobiček. Razlog za tožnikovo odpoved je bil v tem, da pred prevzemom ni bil pripravljen prodati svojih delnic in ker je opozarjal na določene nepravilnosti.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

7. Tožnik bistvenih kršitev določb postopka kot revizijski razlog ne uveljavlja. Revizijske navedbe o domnevnih razlogih za odpoved – opozarjanje na konkretne nepravilnosti – in o okoliščinah v zvezi z odpovedjo, pomenijo le nedovoljen revizijski razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožeča stranka se sicer strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem, ne pa tudi z dokazno oceno sodišča, ki je bila podlaga za materialnopravno odločitev. Revizijsko sodišče je vezano na tisto dejansko stanje, kot sta ga v sodbah ugotovili sodišči prve in druge stopnje.

8. Glede na vsebino revizije, je sporno le vprašanje pravilnosti odločitve sodišča, da obstoji oziroma da je dokazan obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Pri tem tudi za tožnika ni sporno, da obstoji (re)organizacijski razlog: zaradi prevzema delavcev K. je tožena stranka spremenila organizacijo dela in sistemizacijo delovnih mest. Za tožnika je sporno le, da je bilo zaradi tega njegovo dotedanje delovno mesto ukinjeno kot nepotrebno.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča ne izhaja, da je tožnikova dela prevzel novi sodelavec T., pač pa le, da je T. pri K. opravljal smiselno enako funkcijo kot tožnik pri toženi stranki. Tožena stranka pa je s prevzemom delavcev K. s področja informatike spremenila tudi koncept (način) dela na področju informatike in to je bil razlog za ukinitev tožnikovega delovnega mesta. Kako bo tožena stranka organizirala delo po posameznih področjih in delovnih mestih, je tudi po mnenju tožnika v reviziji, v njeni izključni pristojnosti. Tudi to, da bo ob takih spremembah določena delovna mesta kot nepotrebna ukinila. Neutemeljene so navedbe tožnika, da bi tožena stranka to lahko storila le, če bi se obseg dela zmanjšal. Kot je ugotovilo sodišče ni bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zmanjšanje obsega dela, pač pa drugačna organizacija dela.

10. Tožnik v reviziji izrecno ne zatrjuje, da bi tožena stranka morala opraviti izbiro med njim in T.. Celo nasprotno, zadržati bi moral oba. Kot že navedeno pa iz ugotovitev sodišča sploh ne izhaja, da bi šlo za dva delavca na istem delovnem mestu.

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sprejelo dokazni zaključek, da odpoved ni posledica šikanoznega ravnanja do tožnika zato, ker naj ne bi hotel prodati delnic. Tako dokazno oceno je sprejelo tudi sodišče druge stopnje. Zatrjevani odpovedni razlog – ukinitev delovnega mesta zaradi drugačne organizacije dela – je bil resničen in utemeljen. Potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kakršno je imel sklenjeno, je prenehala.

12. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

13. O stroških revizijskega odgovora je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj navedbe v odgovoru za odločitev niso prispevale ničesar bistvenega.