Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo glede plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule pravilno uporabljeno.

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije se v delu, ki se nanaša na nagrado za poslovno uspešnost in variabilni del plače, zavrže. II. Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo glede plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule pravilno uporabljeno.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule v višini 15 plač (IV. točka izreka) in del plače iz naslova variabilnega dela plače za leta 2014, 2015 in 2016 (I., II. In III. točka izreka) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov (zahtevek za plačilo za leto 2013 in obresti od bruto zneskov je zavrnilo). Zavrnilo je zahtevek za plačilo letne nagrade za poslovno uspešnost za obdobje od 2010 do 2016 (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo v celoti, pritožbi toženke pa delno in del sodbe sodišča prve stopnje glede teka zamudnih obresti od variabilnega dela plače za leto 2014 delno spremenilo tako, da obresti tečejo od 20. 7. 2016, v presežku pa je zahtevek zavrnilo, del o nadomestilu za spoštovanje konkurenčne klavzule pa spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Glede slednjega se je postavilo na stališče, da se upravičenost delavca do nadomestila ugotavlja ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi in da konkurenčna klavzula ne velja, ker toženka ni podala izrecne izjave, da jo uveljavlja. Preostali del sodbe sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo variabilnega dela plače za leto 2013 in nagrade za poslovno uspešnost je razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji), ker sodišče tožbenega zahtevka ni obravnavalo z vidika odškodninske odgovornosti delodajalca in posledično tudi dejstev v zvezi s tem ni ugotavljalo.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije postavlja več vprašanj. Od tega se ključna vprašanja nanašajo na odločitev o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Meni, da delodajalec ne more enostransko odstopiti od konkurenčne klavzule, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Sklicuje se na odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah VIII Ips 207/2006, VIII Ips 10/2001 in VIII Ips 423/2017 ter zatrjuje odstop od sodne prakse, ki jo je Vrhovno sodišče v teh zadevah začrtalo. Ne strinja se tudi s presojo o teku zamudnih obresti od variabilnega dela plače. V ostalem se predlog nanaša na del odločitve, ki jo je sodišče druge stopnje razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu dopustilo revizijo. V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na razveljavljeni del odločitve, pa je predlog zavrglo.