Jedro

Pri valorizaciji delno plačane odškodnine se upošteva le izplačana odškodnina v nominalnem znesku, ne pa tudi plačane zamudne obresti.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v glavni stvari (tč. 1) tako s p r e m e n i , da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek v višini 650.000,00 SIT z zakonskimi zamudimi obrestmi od 21. 6. 1999 dalje do plačila, vse v 15. dneh pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek do 1,500.000,00 SIT z obrestmi se z a v r n e. II. Pritožbi tožene stranke se u g o d i in se celotni izrek o pravdnih stroških (tč. 2) r a z v e l j a v i in se zadeva v tem delu v r n e v nov postopek.

III. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče dosodilo odškodnino v višini 1,350.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razglasitve sodbe dalje do plačila. Sodišče je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 306.604,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razglasitve sodbe dalje.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodba nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka ni prejela številnih vlog, ki jih sodišče citira v stroškovni odločitvi. Dr. V. je tožnico zdravil in ne bi smel nastopati kot izvedenec. Sodba nima dokazne ocene in se lahko le domneva ugotovljeno dejansko stanje. Posebnega zdravljenja ni bilo, v glavnem pa je tožnica morala mirovati. Bolečinsko obdobje je bilo kratko.

Tožnica je stara 73 let in ima cel kup drugih težav, ki niso v zvezi z nesrečo. Sodišče ni upoštevalo starosti tožnice in dejstva, da samo 50 % posledic odpade na nesrečo. Odškodnina je bila prisojena brez vsakih kriterijev in je očitno pretirana. Sodišče je nepravilno valoriziralo znesek, ki je bil že plačan v višini 100.000,00 SIT, saj bi moralo prišteti plačane obresti 42.500,00 SIT in nato valorizirati znesek 142.500,00 SIT. S tem valoriziranim zneskom je bila plačana celotna odškodnina. Sodišče je priznalo 100 % stroške, čeprav tožnica ni v celoti uspela v pravdi. Do revizije je tožnica uspela le z 8 %, saj je bil v celoti zavrnjen zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožena stranka 8 vlog sploh ni dobila, čeprav je sodišče stroške zanje priznalo. Vsi stroški tudi niso obrazloženi. Predlaga spremembo sodbe ali razveljavitev.

Pritožba je delno utemeljena.

Ni podana zatrjevana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je kot izvedenec nastopal dr. V.. To dejstvo namreč ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe, saj tožena stranka ni izpodbijala vsebinskih ugotovitev izvedenca glede trajanja prestanih bolečin, bodočih bolečin in glede prestanih neugodnosti.

Za še odprto odškodninsko postavko,torej za telesne bolečine in neugodnosti je bila dosojena previsoka odškodnina v znesku 1,500.000,00 SIT, glede na merila iz člena 200 in 203 ZOR.

Treba je upoštevati, da je tožnica trpela bolečine različnih intenzivnosti le cca 2 meseca, za kar je mogoče dosoditi največ 200.000,00 SIT odškodnine.

Številne neugodnosti med zdravljenjem niso prerasle v samostojno odškodninsko postavko zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zato je ugotovljene neugodnosti treba upoštevati v celoti pri telesnih bolečinah. Tožnica, ki je sedaj stara 73 let, pa bo trpela tudi v bodoče bolečine, predvsem v ledvenih hrbtenici. Vendar pa je treba upoštevati ugotovitev, da le 50 % bolečin in neugodnosti odpade na škodni dogodek, ostalih 50 % pa na degenerativne spremembe. Glede na opisane škodne posledice je mogoče dosoditi kot pravično denarno odškodnino le skupni znesek 800.000,00 SIT. Od tega zneska pa je treba odšteti valoriziran znesek že plačane odškodnine v višini 150.000,00 SIT in torej končno dosoditi znesek 650.000,00 SIT.

Ni utemeljena pritožba glede valorizacije že plačane odškodnine v znesku 100.000,00 SIT. Pravilno je stališče prve stopnje, da se lahko valorizira le čista plačana odškodnina, ne pa tudi zamudne obresti.

Obresti niso del odškodnine, ampak so le sankcija za zamudo pri plačilu odškodnine. Valoriziran znesek že plačane odškodnine v višini 100.000,00 SIT znaša po ugotovitvah prvostopnega sodišča 133.300,00 SIT, vendar je sodišče upoštevalo s strani tožeče stranke zatrjevan znesek 150.000,00 SIT.

Utemeljena je pritožba glede pravdnih stroškov, saj sodišče ni ugotovilo dejanskega uspeha tožeče stranke, čeprav je v sodbi omenjalo, da je revizijsko sodišče eno odškodninsko postavko v celoti zavrnilo. Dejansko stanje o tem, kolikšen je uspeh tožeče stranke in kateri stroški so potrebni pravdni stroški, še ni ugotovljeno na prvi stopnji, zato pritožbeno sodišče ni smelo odmerjati stroškov, saj bi stranke s tem prikrajšalo za pritožbo.

V novem postopku bo sodišče ugotovilo celoten uspeh tožeče stranke, ocenilo bo potrebne pravdne stroške, odločitev pa bo tudi obrazložilo. Sodišče prve stopnje bo tudi odločilo o pritožbenih stroških.