Jedro

Ni mogoče pritožbenih razlogov uveljavljati kot revizijskih, zlasti ne tako, da se „v izogib ponavljanju povzemajo“ v revizijo. Revizija tudi glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava dejansko nima nobene obrazložitve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 2. 2005. Ugotovilo je, da je tožniku 3. 11. 2004 prenehala funkcija direktorja podjetja M. d.o.o.. Na drugo delovno mesto ni bil razporejen, ker mu je bila 25. 11. 2004 dana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Družba M. je bila 28. 12. 2004 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k toženi stranki. V času odpovednega roka je tožena stranka ugotovila, da je tožnik s predložitvijo ponarejene pogodbe o zaposlitvi naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja, ki ima tudi znake kaznivega dejanja. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za odpoved, ki je bila dana pravočasno.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava „po 1., 2. in 3. točki 370. člena ZPP“. Sklicuje se na obrazložitev (razveljavitvenega) sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 574/2009 v sporu o zahtevku za plačilo odpravnine zaradi razrešitve z mesta direktorja. Iz navedene obrazložitve naj bi po mnenju tožnika izhajalo, da je bil tožnik razrešen in da sta zato nadaljnja sklepa družbe o redni in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi brezpredmetna. Sodišče bi moralo tožbi glede izredne odpovedi ugoditi in „zavrniti sklep tožene stranke kot neutemeljen in v nasprotju z določbami, ki temeljijo ZGD oz. ZGD-1“.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizija le zatrjuje, ne da bi jasno in določno navedla, za kakšne oziroma katere naj bi šlo. Revizija je izredno in samostojno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, ki jo je mogoče vložiti le iz v zakonu izrecno predpisanih razlogov. Gre za revizijske in ne pritožbene razloge, ki se nanašajo na odločitev sodišča prve stopnje. Zato ni mogoče pritožbenih razlogov uveljavljati kot revizijskih, zlasti ne tako, da se „v izogib ponavljanju povzemajo“ v revizijo.

7. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Zato revizijskih navedb tožnika, priloženih v nepodpisani vlogi odvetnikovi reviziji, ni mogoče upoštevati.

8. Revizija tudi glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava dejansko nima nobene obrazložitve. Ne navaja namreč ničesar glede odločitve sodišča o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker sodišče na pravilno uporabo prava ne pazi več po uradni dolžnosti, izpodbijane sodbe tudi glede pravilne uporabe materialnega prava ni mogoče preizkusiti. Sklicevanje na nasprotje odločitve o odpovedi pogodbe o zaposlitvi z določbami ZGD oziroma ZGD-1 pa je neutemeljeno, saj se pogodba o zaposlitvi odpoveduje po določbah ZDR in ne po določbah ZGD.

9. Revizijske navedbe, ki se sklicujejo na odločitve v drugih sporih med pravdnima strankama, pa so neupoštevne. Tožnikovo zatrjevanje, da obrazložitev razveljavitvenega sklepa sodišča druge stopnje v sporu o zahtevku za odpravnino zaradi razrešitve z mesta direktorja vpliva na odločitev o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa je pravno tudi povsem zgrešena. Tožniku zaradi razrešitve z mesta direktorja pri družbi M., ki se je kasneje pripojila k toženi stranki, delovno razmerje ni prenehalo. Kot razrešeni direktor je ostal v delovnem razmerju in mu je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana, ker je zaradi razrešitve prenehala potreba po njegovem delu. V času odpovednega roka pa je tožena stranka ugotovila kršitve pogodbenih obveznosti in tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).