Jedro

V konkretnem primeru je pogodba predstavljala trajajočo obveznost, kjer so obroki kredita zapadali periodično, kar pomeni, da je toženka odstopila le od neizpolnjenega dela pogodbe (z učinkom za naprej - ex nunc).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da je toženka dolžna prvemu tožniku izstaviti ustrezno listino za izbris zaznamb prepovedi odtujitve in izbris hipotek pri več nepremičninah. Tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti vknjižb hipotek in zaznamb prepovedi odtujitve v korist tožene stranke pa je zavrnilo. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, ki se je glasil na ugotovitev neveljavnosti vknjižb v korist toženke pri nepremičninah v lasti druge tožnice in sicer hipotek in zaznamb prepovedi odtujitve; zavrnjen pa je bil tudi zahtevek na njihov izbris iz zemljiške knjige.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnika sta zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navajata, da je zmotno materialnopravno stališče sodišč, da tudi po odstopu od pogodbe oziroma po razdrtju pogodb pogodbene zaveze še vedno veljajo in se pri tem sklicujeta na določbo 111. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki po njunem mnenju predvideva, da pogodba preneha z učinkom za nazaj. Tudi določba 270. člena OZ predvideva, da s prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo tudi poroštva, zastava in druge stranske pravice. Ne glede na to ali ima torej odstopna izjava toženke z dne 7. 5. 2010 pravni učinek ex tunc ali ex nunc, je ob odločanju prvostopenjskega sodišča glavna pogodba prenehala in z njenim prenehanjem so ugasnile tudi hipoteke. Odločitev pritožbenega sodišča je v nasprotju z dosedanjo sodno prakso (VS III Ips 38/96). Odstop od pogodbe lahko pomeni zgolj prenehanje pogodbe in prenehanje akcesornih zavez v smislu 111. in 270. člena OZ. Dodajata, da 243. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) predvideva vložitev izbrisne tožbe tudi kadar je vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga, če je zemljiškoknjižno dovolilo postalo neveljavno zaradi razveze zavezovalnega posla. Predlagata, da Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Ugotovljeno dejansko stanje je naslednje: - A, d. d., je z družbo B., d. o. o., 15. 11. 2002 sklenila kreditno pogodbo št. 36/2002, na podlagi katere je banka dala kreditojemalki dolgoročni kredit za obratna sredstva v višini 45.000.000,00 SIT; - A., d. d., kot upnik, družba B., d. o. o., kot dolžnica, ter tožeča stranka kot zastaviteljica, so sklenili sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo - vknjižbo zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti terjatve na nepremičninah tožeče stranke; terjatev po kreditni pogodbi št. 36/2002 z dne 15. 11. 2002 je bila na podlagi pogodbe o odstopu terjatve prenesena s A., d .d., na toženo stranko, tako da je toženka kot cesionar po 417. členu OZ v celoti vstopila v pravni položaj prvotnega upnika - A., d. d.; - toženka je z dnem 7. 5. 2010 odstopila od kreditne pogodbe št. 36/2002 z dne 15. 11. 2002 (v nadaljevanju Pogodba) in zahtevala plačilo celotne obveznosti po prej navedeni kreditni pogodbi.

7. Tožnika v reviziji nasprotujeta stališču sodišča druge stopnje, da je bila Pogodba razvezana z učinkom za naprej (ex nunc). Takšno stališče naj bi bilo v nasprotju z osnovnim pravilom obligacijskega prava, da sta stranki v primeru razveze pogodbe prosti obveznosti izpolniti pogodbo, namesto tega pa nastanejo kondikcijske in odškodninske obveznosti.

8. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Pri presoji trenutka začetka učinkovanja odstopa od pogodbe je treba razlikovati med pogodbami, v katerih sta obe obveznosti trenutni, ter med pogodbami z zaporednimi oziroma trajajočimi obveznostmi, ki se sproti vzajemno izpolnjujejo. Prve se lahko razvežejo le z učinkom za nazaj (ex tunc), slednje pa le z učinkom za naprej (ex nunc). Pogodbe praviloma opredeljujejo kdaj zamuda s plačili preide v težjo kršitev pogodbe, ki po izbiri posojilodajalca lahko vodi do odstopa od pogodbe (odstopno upravičenje). Prav ta razlog pogodbene razveze je še posebej pogost pri kreditnih pogodbah. (1) Tudi v konkretnem primeru je Pogodba predstavljala trajajočo obveznost, kjer so obroki kredita zapadali periodično, kar pomeni, da je toženka odstopila le od neizpolnjenega dela Pogodbe (z učinkom za naprej - ex nunc). Kot je to revidentoma pojasnilo že pritožbeno sodišče, določba 13. člena Pogodbe ureja odstopno upravičenje toženke, ki v primeru neplačila dveh mesečnih obveznosti po Pogodbi toženki omogoča enostransko izjavo volje, ki povzroči (predčasno) dospelost obveznosti druge stranke iz pravnega razmerja.

9. Neutemeljen je tudi revizijski očitek o odstopu od sodne prakse, saj sklicevanje revidentov na odločbo Vrhovnega sodišča III Ips 38/96 z dne 28. 8. 1997, v kateri je Vrhovno sodišče med drugim presodilo, da posledice razdrte pogodbe iz 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (sedaj 111. člen OZ) nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke za razdrtje pogodbe, ne nasprotuje sprejeti odločitvi v tej zadevi.

10. Kreditna pogodba, sklenjena med tožnikoma in toženko, je (bila) torej razvezana, vendar pa to ne pomeni, da je prenehala hipoteka. Toženka ima v skladu s 103, 111., ter drugim odstavkom 239. člena OZ pravico do vračila danega, torej do poplačila dela terjatve, ki še ni bil poplačan in je s podanim odstopnim upravičenjem (predčasno) dospel in za zavarovanje katerega je bila hipoteka ustanovljena. Bistveni del hipoteke je namreč poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira - da ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in da se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo. Ker dolžnica danega kredita po Pogodbi ni poplačala, terjatev toženke še vedno obstaja, kar pomeni, da je v skladu s sklenjenim sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo - vknjižbo zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti terjatve na nepremičninah tožeče stranke - v veljavi tudi dana hipoteka.

11. Ker vknjižba hipoteke ni bila materialnopravno neveljavna, z drugimi besedami, ker je bila hipoteka pravilno vknjižena na podlagi veljavnega sporazuma, niso podani pogoji za izbrisno tožbo na podlagi drugega odstavka 243. člena ZZK-1. 12. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožnikov v skladu z določbo 378. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo.

(1) Primerjaj še določbo 108. člena OZ in sodbo VS RS II Ips 102/2009 z dne 14. 4. 2011.