Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Nasprotni udeleženec je v predlogu za dopustitev revizije nasprotoval odločitvi nižjih sodišč v zvezi s povišanjem preživnine.

2.Udeleženca sta v maju 2021 sklenila sodno poravnavo, s katero sta uredila vprašanje glede varstva in vzgoje, stikov in preživnine za mld. hči. Sporazumela sta se za skupno vzgojo in varstvo, ki pa se po navedbah predlagateljice ni izvajalo, saj nasprotni udeleženec ni prevzel obveznosti izvajanja le-tega, zato je vložila predlog, s katerim je predlagala, da se mld. hči zaupa v varstvo in vzgojo njej, spremembo stikov ter povišanje očetovih preživninskih obveznosti, in sicer na 430 EUR mesečno.

3.Sodišče prve stopnje je v zvezi s preživnino sklenilo, da se sodna poravnava spremeni tako, da je oče dolžan od vložitve predloga predlagateljice (od 13. 7. 2023) za preživljanje mld. hčere plačevati preživnino v znesku 260 EUR, in sicer v znesku 20 EUR naturalno, to je s kritjem polovice stroškov za prevoz na stike med tednom, znesek 240 EUR pa je dolžan nakazati na osebni račun matere do vsakega 20. v mesecu za tekoči mesec. Mati pa je dolžna prispevati za preživljanje 378 EUR mesečno, pri čemer bo to obveznost izpolnjevala naturalno. Glede stroškov za nakup korekcijskih očal in zobnega aparata bosta oba starša krila vsak do 1/2 stroška, pri čemer oče svoj delež plača na račun matere v roku 30 dni od prejema kopije računa.

4.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh udeležencev zoper sklep sodišča prve stopnje.

5.Zoper takšno odločitev nasprotni udeleženec vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga naj se revizija dopusti glede vprašanj: "Ali je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v okoliščinah konkretnega primera prišlo do spremenjenih okoliščin na strani preživninske upravičenke? Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta v okoliščinah konkretnega primera zaključili, da je prišlo do spremenjenih okoliščin na strani preživninske upravičenke? Ali gre pri materialno pravni odločitvi sodišča, da je v okoliščinah konkretnega primera na strani preživninske upravičenke prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin za odstop od sodne prakse (VSRS sodba II Ips 333/2015, VSRS Sodba II Ips 3/2020, VSRS sklep II Ips 79/2016)? Ali je odločitev sodišča prve in druge stopnje, da dejstvo, da otrok ne obiskuje več vrtca ampak šolo predstavlja bistveno spremenjene preživninske potrebe preživninskega upravičenca, materialnopravno pravilna? Ali odločitev, da dejstvo, da otrok ne obiskuje več vrtca, ampak šolo, predstavlja bistveno spremenjene preživninske potrebe preživninskega upravičenca, predstavlja odstop od sodne prakse (VSL Sodba IV Cp 1441/2018, VSL sodba IV Cp 2533/2016, sodne prakse Vrhovnega sodišča v tej zvezi ni)? Ali je v okoliščinah konkretnega primera, ko ob sklepanju prvotne poravnave in določanju preživninske obveznosti, ni bilo določeno, koliko časa hčerka preživi pri katerem od staršev, materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da bistveno spremenjeno okoliščino predstavlja dejstvo, da hčerka sedaj več časa preživi pri mami? Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) pri obrazložitvi sklepa in opustitvi opredelitve do konkretnih in obrazloženih pritožbenih ugovorov nasprotnega udeleženca,predvsem glede zaključka, da so se potrebe hčerke od sklenitve sodne poravnave bistveno spremenile? Ali je sodišče druge stopnje zadostilo standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS? Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili višino potreb preživninske upravičenke? Ali sta sodišči prve in druge stopnje pri obrazložitvi sodbe kršili določbe 14. in 15. člena drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) predvsem glede obrazložitve o višini mesečnih potreb preživninske upravičenke? Ali sta sodišči prve in druge stopnje pri oblikovanju dokazne ocene o višini mesečnih potreb preživninske upravičenke kršili pravila o dokazni oceni iz 8. člena ZPP in je ta kršitev prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (vse v zvezi z 42. členom ZNP-1)? Ali je v okoliščinah konkretnega primera odločitev sodišča, da se premoženjske zmožnosti preživninskih zavezancev niso spremenile, materialnopravno pravilna? Ali je v okoliščinah konkretnega primera in ob upoštevanju preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca, odločitev sodišča, da znaša preživninska obveznost nasprotnega udeleženca 260,00 EUR mesečno, materialnopravno pravilna? Ali gre pri odločitvi sodišča glede preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca za odstop od sodne prakse (VSL sodba IV Cp 985/2013, VSL sodba in sklep IV Cp 803/2015, VSL Sklep IV Cp 464/2023, sodne prakse Vrhovnega sodišča v tej zvezi ni)? Ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP (vse v zvezi z 42. členom ZNP-1) glede dokazne ocene in obrazloženosti sodne odločbe o preživninskih zmožnostih obeh preživninskih zavezancev?"

6.Predlog ni utemeljen.

7.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

ZvezaZakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197, 197/1

Pridruženi dokumentiZadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.