Jedro

Ker o vprašanju izpolnjevanja pogojev po 9. členu ZDen in vprašanju uporabe dokaznih pravil, s katerimi se dokazuje državljanstvo prejšnjega lastnika oziroma njegovih pravnih naslednikov, obstaja obsežna ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa, navedeni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka samo s sklicevanjem na posledice nepridobitve te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetniku vložila revizijo. Dovoljenost revizije uveljavlja po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 28. 1. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 15. 9. 2010. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentkino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta zavrnil zahtevo revidentkinih pravnih prednikov za denacionalizacijo tam navedenega premoženja, ker glede prejšnjih lastnikov niti njihovih pravnih naslednikov niso izpolnjeni pogoji iz 9. in 12. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se pravno vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešeno vprašanje), ne šteje za pomembno pravno vprašanje (sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007, X Ips 743/20078, X Ips 6/2008, X Ips 47/2009, X Ips 303/2008).

6. Revidentka kot pomembni pravni vprašanji po vsebini obravnavane zadeve navaja vprašanji izpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa upravičenca v postopku denacionalizacije po 9. členu ZDen in uporabe dokaznih pravil, s katerimi se dokazuje državljanstvo posameznika.

7. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja po ZDen glede državljanstva prejšnjega lastnika vezan na pravnomočno odločbo o njegovem državljanstvu oziroma državljanstvu njegovih pravnih naslednikov (če naj bi bili ti upravičenci), ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve (sodbe I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007).

8. Glede pravnega vprašanja časovnega okvira, za katerega se po določbi prvega odstavka 9. člena ZDen ugotavlja državljanstvo, ki ga revidentka smiselno uveljavlja glede dovoljenosti revizije, pa je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča tudi že ustaljeno stališče, da mora biti poleg državljanstva v času podržavljenja izkazano še (dodatno) priznanje jugoslovanskega državljanstva po 9. 5. 1945. Jugoslovansko državljanstvo pa je bilo lahko priznano šele potem, ko je bil po drugi svetovni vojni sprejet prvi zakon s tega področja, to je bil Zakon o državljanstvu Demokratske federativne Jugoslavije - ZDrž DFJ (Ur. l. DFJ, št. 64/45 z dne 28. 8. 1945). Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih primerih, med drugim v zadevah X Ips 604/2007 z dne 14. 11. 2007, X Ips 1274/2006 z dne 28. 2. 2008, X Ips 1522/2006 z dne 13. 9. 2007, X Ips 1390/2006 z dne 13. 6. 2007 in X Ips 1567/2006 z dne 4. 10. 2007. 9. Ker o obeh izpostavljenih pravnih vprašanjih obstaja obsežna ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi revizije tudi ni mogoče dovoliti po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre namreč za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato revidentka samo s sklicevanjem na posledice nepridobitve te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v več odločitvah, na primer X Ips 71/2010 z dne 7. 7. 2010, X Ips 102/2010 z dne 1. 7. 2010, X Ips 472/2009 z dne 31. 3. 2010 in X Ips 38/2008 z dne 29. 9. 2010. 11. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjenosti nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).