Jedro

Zato, da je mogoče dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin upoštevati kot ugovor v smeri zanikanja obstoja poslovnega razmerja z upnikom, mora takšno zanikanje biti jasno in nedvoumno podano v smeri, da dolžnik ni bil v poslovnem razmerju z upnikom, iz katerega izvira konkretna verodostojna listina.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 7.11.2007. Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Trdi, da je v ugovoru zatrjevano dejstvo, da ne obstoji pravno razmerje med strankama, ker ga predložene listine, ki so zgolj upnikove listine, že iz splošnega načela scriptura privata pro scribente nihil probat, ne utemeljujejo. Dolžnik pri tej trditvi ostaja. Na strani upnika pa je, da pogodbeno razmerje v primeru prerekanja dokaže. Slednje pa je možno le v pravdnem postopku, zato je napadeni sklep nepravilen, ker onemogoča dolžniku, da se brani pred neutemeljenimi upnikovimi navedbami.

Upnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Izvršbo za izterjavo denarne terjatve sodišče dovoli tudi na podlagi verodostojne listine (1. odst. 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Med verodostojnimi listinami v smislu ZIZ je našteta tudi faktura (račun) – 2. odst. 23. čl. ZIZ. Pritožnik ne zanika dejstva, da je v obravnavanem primeru upnik predlagal izvršbo prav na podlagi računov. Glede na to se pokaže, da niso utemeljene pritožbene trditve v smeri, da gre pri računu zgolj za lastne upnikove listine in da je izpodbijani sklep, ki je takšno listino upošteval, nezakonit. Dolžnik je gradil svoje ugovorne trditve na stališču, da računi, ki so zgolj upnikove privatne listine, ne dokazujejo poslovnega razmerja med strankama tega postopka v zvezi z zatrjevano dobavo mesnih artiklov. Takšne dolžnikove trditve pa po mnenju pritožbenega sodišča ne pomenijo zanikanja poslovnega razmerja z upnikom (ampak pomenijo zgolj grajanje listin, na podlagi katerih je bil začet predmetni izvršilni postopek). Zato, da je mogoče dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin upoštevati kot ugovor v smeri zanikanja obstoja poslovnega razmerja z upnikom, mora takšno zanikanje biti jasno in nedvoumno podano v smeri, da dolžnik ni bil v poslovnem razmerju z upnikom, iz katerega izvira konkretna verodostojna listina. Ker pa dolžnik takšnega ugovora ni podal, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ne gre za obrazložen ugovor iz 2. odst. 61. čl. ZIZ.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.