Jedro

Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa namesto besede soposest uporabilo besedo posest, zato je moralo pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava v tem delu sklep spremeniti tako, da je besedo posest v prvem in drugem odstavku izreka nadomestilo z besedo soposest.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se v prvem in drugem odstavku izreka beseda "posest" nadomesti z besedo "soposest".

V ostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v zakoniti in mirni posesti parcel številka 1288, 1304/1 in 1304/2, vse vpisane v vložku 534 k.o. I., s tem da je v času od 09.12.2002 dalje na tem zemljišču postavila gradbiščno ograjo in začela urejati zemljišče za potrebe gradbišča. Toženi stranki je prepovedalo s takimi ali podobnimi dejanji motiti zakonito in mirno posest tožeče stranke, da ne bo izvršbe. Sklenilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 142.068,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.04.2005 dalje do plačila, v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Proti temu sklepu se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma da izpodbijani sklep spremeni. V pritožbi navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, iz katere ni mogoče razbrati, kako je sodišče prišlo do zaključka, da gre v predmetni zadevi za soposest tožeče stranke, tožene stranke in družbe P. d.o.o. ter da je tožena stranka s postavitvijo gradbiščne ograje onemogočila toženi stranki dotedanji način izvrševanja soposesti. Po mnenju pritožnice gre namreč kvečjemu za soposest tožene stranke in družbe P. d.o.o., ki imata v posesti tudi celoten kompleks M. I., medtem ko tožeča stranka na spornem zemljišču posesti ni dokazala. Tožena stranka je z vsemi deli na spornem zemljišču vedno predhodno seznanjala tožečo stranko. Izpovedbam prič, ki jih je predlagala tožeča stranka, ki trdijo, da je tožeča stranka plačala ureditev spornega zemljišča, ne gre popolnoma verjeti, saj iz računa JP K. I. z dne 12.09.2000 za ureditev tamponskega platoja pri M. I., ki ga je k odgovoru na tožbo priložila tožena stranka, izhaja, da je ta naslovljen na družbo P. d.o.o., katera skupaj s toženo stranko izvršuje posest tudi na spornem zemljišču, in ne na O. I.. V pritožbi vztraja pri svojih trditvah, da so njeni delavci in delavci družbe P. d.o.o. vseskozi urejali in čistili sporno zemljišče ter da tožeča stranka posesti na spornem zemljišču nima.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva in prepričljivo obrazložilo odločitev v izpodbijanem sklepu. V izreku sklepa je sicer uporabilo besedo posest namesto soposest, vendar je kljub temu njegova odločitev pravilna. Med strankama ni bilo sporno motilno dejanje, torej da je tožena stranka na sporno zemljišče postavila gradbiščno ograjo in začela urejati zemljišče za potrebe gradbišča, sporno je bilo, ali je imela tožeča stranka zemljišče v posesti (pravilno soposesti). Kot izhaja iz spisa, je tožeča stranka O. I. svojo dejansko posest na spornem zemljišču, ki v naravi predstavlja makadamsko parkirišče, utemeljevala s tem, da so tam občani brezplačno parkirali, delavci JP K. I. pa uredili in čistili navedeno parkirišče. Iz izpovedi vseh zaslišanih prič izhaja, da so delavci J.P. za tožečo stranko kot tudi delavci tožene stranke in družbe P. d.o.o. zadnja leta redno čistili in vzdrževali sporno parkirišče, in sicer na način, da so praznili koše, pobirali smeti in kosili travo. Izpovedbam prič, katere je predlagala tožeča stranka (S. Z., D. Š., R. P.), tudi pritožbeno sodišče verjame, saj so natančno in usklajeno izpovedale, da je približno dve leti pred postavitvijo gradbiščne ograje K. I. po naročilu O. I. uredila sporno makadamsko parkirišče in ga potem na stroške O. I. po svojih delavcih vzdrževala in čistila. Glede na to, da so tudi priče tožene stranke izpovedale, da so delavci toženke in družbe P. d.o.o. občasno čistili in vzdrževali omenjeno parkirišče, je zaključek sodišča prve stopnje, da sta stranki izvrševali soposest na spornem parkirišču, povsem pravilen. Kot soposestnica pa je tožnica upravičena do posestnega varstva, kajti tudi vsak soposestnik uživa posestno varstvo v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih onemogoča drugemu dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo. Pritožbene trditve, da tožnici posesti ni uspelo dokazati, se ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pokažejo kot neutemeljene, račun JP K. I. d.o.o. iz leta 2000, naslovljen na družbo P. d.o.o. za ureditev tamponskega platoja ob M. I., pa nikakor ne izkazuje, da tožeča stranka (so)posesti ni imela, kot bi rada prikazala tožena stranka.

Res pa je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa namesto besede soposest uporabilo besedo posest, zato je moralo pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava v tem delu sklep spremeniti tako, da je besedo posest v prvem in drugem odstavku izreka nadomestilo z besedo soposest. V tem delu je torej pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo, v preostalem delu pa jo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. odst. 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.