Jedro

V obravnavanem primeru je treba ločiti zahtevek za plačilo premoženjske škode, ki ga tožnika kot zakonca nerazdelno uveljavljata od toženk v zvezi z njuno skupno nepremičnino (vsp. 41.328,29 EUR), ter zahtevek za plačilo nepremoženjske škode (vsp. 5.000,00 EUR) in rente (100,00 EUR mesečno), ki ga vsak od tožnikov uveljavlja od toženk za svojo škodo. Zato predlog v delu, ki se nanaša na plačilo premoženjske škode, ni dovoljen, v ostalem delu, ki se nanaša na plačilo nepremoženjske škode in rente, pa je dovoljen (vendar ni utemeljen).

Izrek

Predlog se v delu, ki se nanaša na 1. točko I. točke izreka pravnomočne prvostopenjske sodbe, zavrže. V ostalem delu, ki se nanaša na 2. in 3. točko I. točke izreka pravnomočne prvostopenjske sodbe, se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženki dolžni nerazdelno tožnikoma plačati znesek 41.328,29 EUR z obrestmi (1. točka I. točke izreka); da sta toženki dolžni vsakemu tožniku plačati znesek 5.000,00 EUR z obrestmi (2. točka I. točke izreka); in da sta toženki dolžni vsakemu tožniku plačevati rento po 100,00 EUR mesečno (3. točka I. točke izreka). Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije. Kot pomembna pravna vprašanja, glede katerih naj se dopusti revizija, predlagata vprašanja, ali je materialnopravno pravilna ocena sodišča druge stopnje, da tožnika nista uspela dokazati obstoja škode in vzročne zveze, kljub drugačnim zaključkom v mnenju izvedenca, ki je bil postavljen v obravnavanem postopku; ali podpis izvensodne poravnave pomeni pripoznavo dolga; ali je pri odločitvi glede premoženjske in nepremoženjske škode potrebno zaključiti, da v obravnavanem primeru ne gre za bodočo gotovo škodo (ki je bila zajeta v predhodnih sodnih poravnavah in sodnih postopkih), temveč za sukcesivno in sočasno ter vzporedno nastajajočo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki ima posledico - škodo v vsakokratnem vzroku - imisiji (ob tem se sklicujeta na zadevo VSRS II Ips 68/2011); in ali je pri nepremoženjski škodi za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja - potrebno to pravico razlagati široko, in sicer da obsega tudi vsako psihično neugodje. Zatrjujeta tudi kršitev ustavnih pravic iz 14., 22., 23., 25. in 72. člena Ustave RS.

4. Predlog v delu, ki se nanaša na plačilo premoženjske škode, ni dovoljen, v ostalem delu, ki se nanaša na plačilo nepremoženjske škode in rente, pa ni utemeljen.

5. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija - drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Če revizija po tem kriteriju ni dovoljena, jo lahko Vrhovno sodišče dopusti (dopuščena revizija - tretji odstavek 367. člena ZPP), razen če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).

6. Tožnika (zakonca) predlagata dopustitev revizije glede zavrnitve zahtevka za plačilo premoženjske škode (na njuni nepremičnini kot skupnem premoženju) v znesku 41.328,29 EUR, nepremoženjske škode v znesku 5.000,00 EUR za vsakega in mesečne rente v znesku 100,00 EUR za vsakega(1). Upoštevajoč navedeno je treba v obravnavanem primeru ločiti zahtevek za plačilo premoženjske škode, ki ga tožnika kot zakonca nerazdelno uveljavljata od toženk v zvezi z njuno skupno nepremičnino, ter zahtevek za plačilo nepremoženjske škode in rente, ki ga vsak od tožnikov uveljavlja od toženk za svojo škodo.

7. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v delu, ki se nanaša na premoženjsko škodo (1. točka I. točke izreka prvostopenjske sodbe), znaša 41.328,29 EUR in torej presega 40.000,00 EUR, je v tem delu po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena že po samem zakonu in je Vrhovno sodišče ne more dopustiti. Zato je (delno) nedovoljen predlog za dopustitev revizije zavrglo.

8. V ostalem (dovoljenem) delu predloga za dopustitev revizije, ki se nanaša na plačilo nepremoženjske škode in rente vsakemu od tožnikov (2. in 3. točka I. točke izreka prvostopenjske sodbe) pa predlog tožnikov ne izpolnjuje pogojev za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče predlog tožnikov v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

Op. št. (1): Upoštevajoč določilo 40. člena ZPP znaša vrednost zahtevka za plačilo rente 6.000,00 EUR.