Jedro

Tožena stranka kot porok odgovarja le za izpolnitev temeljne pogodbene obveznosti ter za vsako povečanje obveznosti, ki bi nastala z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tudi na plačilo 24.536,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v 4. točki pa tako, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 3.788,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilom od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 1.888,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilom od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 24.536,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 03. 04. 2007 dalje do plačila, nerazdelno z obveznostjo P. d.o.o. po 1. točki izreka zamudne sodbe sodišča prve stopnje opr. št. VIII Pg 644/2005 z dne 29. 05. 2007 (1. točka izreka); zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 38.871,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.405,20 EUR od 07. 02. 2006 dalje do plačila in od 35.466,00 EUR od izdaje odločbe sodišča prve stopnje do plačila in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 24.536,80 EUR od 07. 02. 2006 do 03. 04. 2007 (2. točka izreka); zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke za plačilo 25.000,00 EUR (3. točka izreka); odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje pravdne stroške (4. točka izreka).

2. Proti 1. točki izreka te sodbe („zoper ugodilni del“) se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

Uvodno

5. Tožeča stranka je zoper družbo P. d.o.o. kot izvajalca in toženo stranko kot poroka vložila tožbo, s katero je nerazdelno od obeh zahtevala sorazmerno vračilo zneska iz 3. člena Pogodbe o reklamiranju in pospeševanju prodaje (v nadaljevanju pogodba, priloga A4) v višini 27.942,00 EUR ter odškodnino za izgubljeni dobiček v višini 35.466,00 EUR. O tožbenem zahtevku zoper družbo P. d.o.o. je bilo z zamudno sodbo z dne 29. 05. 2007 že pravnomočno odločeno, in sicer je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo (l. št. 9). Z izpodbijano sodbo pa je sodišče prve stopnje odločilo še o tožbenem zahtevku zoper toženo stranko, ki je k pogodbi pristopila kot porok na strani družbe P. d.o.o.. Presodilo je, da je do razveze pogodbe prišlo iz razlogov na strani tožeče stranke, saj je dobavljala kavo neustrezne kvalitete, zaradi česar je tožena stranka, ki je bila direktor družbe P. d.o.o., utemeljeno uveljavila jamčevalno sankcijo odstopa od pogodbe. Na podlagi 477. člena v zvezi s 111. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki ureja učinke razvezane pogodbe, je tožbenemu zahtevku za znesek 24.536,80 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi delno ugodilo.

Razlogi za ugoditev pritožbi

6. Pritožnik je po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno izpostavil, da je tožena stranka podpisala pogodbo kot porok za obveznosti družbe P. d.o.o. v primeru kršitve pogodb. Poudaril je, da navedena družba predmetne pogodbe ni kršila, zato tožena stranka ne more odgovarjati za vračilo sorazmernega dela denarnega zneska, saj to vračilo ne predstavlja obveznosti izvajalca po 5. členu predmetne pogodbe, za katere bi tožena stranka kot porok odgovarjala.

7. Tožena stranka se je v 5. členu pogodbe kot porok zavezala za izpolnitev veljavne in zapadle pogodbene obveznosti družbe P. d.o.o., to je v primeru kršitve 1., 2. in 4. člena pogodbe, kršitve sklenjene kupoprodajne pogodbe ter v primeru prenehanja z dejavnostjo izvajalca pred iztekom pogodbenega obdobja (glej prilogo A4). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila pogodba razvezana iz razlogov na strani tožeče stranke. Z razvezo pogodbe je podlaga pogodbene obveznosti odpadla, zaradi česar sta bili obe stranki svojih obveznosti prosti (razen obveznosti za povrnitev morebitne škode, prim. prvi odstavek 111. člena OZ). S prenehanjem glavne obveznosti je ugasnilo tudi poroštvo (prim. drugi odstavek 270. člena OZ). Po razvezi pogodbe pa ima stranka, ki je deloma ali v celoti izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 111. člena OZ). Takšen zahtevek ima naravo obogatitvenega oziroma kondikcijskega zahtevka. Bistvo tovrstnega zahtevka je vzpostavitev stanja, kot da med pogodbenima strankama ni prišlo do poslovnega odnosa.

8. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pomen poroštvene zaveze v zavarovanju izpolnitve pogodbene obveznosti. Tožena stranka kot porok torej odgovarja le za izpolnitev temeljne pogodbene obveznosti, kot je opisana zgoraj, ter za vsako povečanje obveznosti, ki bi nastala z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi (prim. 1012. člen OZ in četrti odstavek 1017. člena OZ). V obravnavani zadevi pa pravne podlage ne predstavlja obveznost, ki izvira iz pogodbe oziroma iz povečanja pogodbene obveznosti po krivdi družbe P. d.o.o.. Tožbeni zahtevek za vračilo sorazmernega dela izplačanega denarnega zneska družbi P. d.o.o. je namreč kondikcijski zahtevek, ki ga tožeča stranka uveljavlja zaradi odpadle pravne podlage, saj je bila pogodba, ki jo je sklenila z družbo P. d.o.o., razvezana. Tak zahtevek zoper toženo stranko pa ni utemeljen, saj slednja ni prejela nikakršne izpolnitve in torej ni bila nikakor obogatena. Pritožnik zato pravilno opozarja, da za vtoževano obveznost iz naslova neupravičene obogatitve kot porok ne more biti odgovoren. Iz navedenega sledi, da tožba zoper toženo stranko ni sklepčna.

9. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP).

Odločitev o stroških postopka

10. Sprememba sodbe sodišča prve stopnje je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških pravdnega postopka (2. točka 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP). Pritožbeno sodišče je skladno z načelom uspeha toženi stranki priznalo stroške po vloženih stroškovnikih, skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT; prim. prehodno določbo 41. člena Zakona o odvetniški tarifi) ter Zakonom o sodnih taksah, in sicer 1100 točk za predlog za obnovo (3. točka tar. št. 21), 275 točk za zastopanje na naroku 18. 12. 2008 (3. točka tar. št. 20), 1000 točk za prvo pripravljalno vlogo (1. točka tar. št. 19), 1000 točk za zastopanje na naroku 30. 09. 2010 (1. točka tar. št. 20), 650 točk za zastopanje na naroku 16. 12. 2010 in urnino, 550 točk za zastopanje na naroku 14. 04. 2011 ter urnino (2. točka tar. št. 20 in 7. člen OT), 20 % DDV (14. člen OT) ter sodno takso v višini 1.268,16 EUR, kar skupaj znaša 3.788,07 EUR.

11. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je pritožbeno sodišče priznalo tudi pritožbene stroške, in sicer 1.375 točk za sestavo pritožbe (1. točka tar. št. 21), 2 % materialnih stroškov (13. člen OT), 20 % DDV ter sodno takso v višini 1.116,00 EUR, kar skupaj znaša 1.888,50 EUR.

12. V primeru zamude je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do prenehanja obveznosti.

13. Stroške odgovora na pritožbo krije tožeča stranka sama, saj ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). V odgovoru na pritožbo namreč ni navedla nobenega pomembnega odgovora, s katerim bi pripomogla k rešitvi pritožbe.