Jedro

Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Pogodbe, na katero se sklicuje, ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.

Izrek

Predlog se zavrže. Tožeča stranka sama krije stroške predloga.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 24.536,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2007 dalje do plačila, nerazdelno z obveznostjo P. d.o.o. po 1. točki izreka zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 644/2005 z dne 29. 5. 2007 (1. točka izreka) ter zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 38.871,20 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 24.536,80 EUR od 7. 2. 2006 do 3. 4. 2007 (2. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi za znesek 24.536,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2007 dalje do plačila zavrnilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje glede omejitve porokove obveznosti pogodbena določila napačno interpretiralo.

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. Pogodbe o reklamiranju in pospeševanju prodaje, iz katere naj bi izhajalo, da poroštvena zaveza tožene stranke ni bila izrecno in konkretno omejena, predlagateljica ni priložila. Vrhovno sodišče ne more preveriti pomembnosti pravnega vprašanja, ki ga zastavlja predlagateljica, saj v postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije razpolaga le s tistimi listinami, ki jih predlogu priloži predlagateljica sama. Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Pogodbe, na katero se sklicuje, ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.

7. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

8. Odločitev o stroških temelji na določbi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP.