Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja vzročne zveze med kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku in zatrjevano premoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja vzročne zveze med kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku in zatrjevano premoženjsko škodo.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je pritožbama pravdnih strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku plačati premoženjsko škodo, ki znaša kapitalizirani znesek obresti od glavnice 46.230,97 EUR po obrestni meri, po kateri je NLB, d.d. obrestovala vezane hranilne vloge za dobo nad enim mesecem v času od 1. 5. 2003 do 9. 7. 2007 in zakonite zamudne obresti od tako izračunanega kapitaliziranega zneska od 22. 7. 2008 dalje do plačila. Kar je tožeča stranka zahtevala več in drugače, je pritožbeno sodišče zavrnilo ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške, nastale tako v postopku pred sodiščem prve kot druge stopnje. Sicer je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Prisojeni znesek predstavlja pogodbene obresti, za katere tožnik zatrjuje, da bi jih prejel, če bi bil pravdni postopek (zaradi nedopustnosti izvršbe), vezan na izvršilni postopek, v katerem je tožnik nastopal kot upnik po izvršilnem naslovu, končan v razumnem roku. Tožnik je trdil, da bi denar, ki bi ga prejel od svojega dolžnika, vezal pri banki, kot je to storil s svojimi drugimi denarnimi sredstvi.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije, ki naj mu Vrhovno sodišče ugodi, saj gre za pravna vprašanja, glede katerih ni primerljive sodne prakse, obenem pa so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse. Zastavlja pet vprašanj: - ali je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku škodni dogodek, zaradi katerega je tožnik od svojega dolžnika prejel denar kasneje, kot bi ga, če bi bilo sojeno v razumnem roku, torej, če ne bi bilo kršitve (pravice) do sojenja v razumnem roku; - ali kršitev pravice do sojenja v razumnem roku pomeni škodni dogodek, zaradi katerega je tožena stranka dolžna tožniku plačati premoženjsko škodo v višini pogodbenih obresti (in posledično zamudnih obresti od vložitve tožbe) za hranilne vloge; - ali obstoji vzročna zveza med zatrjevano premoženjsko škodo in kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku; če vzročna zveza obstoji, po kateri teoriji o vzročni zvezi vzročna zveza obstoji; - ali so v smislu 168. člena OZ pretekle pogodbe o vezavi denarnih sredstev dokaz, na podlagi katerega sodišče šteje za dokazano, da bi tožnik znesek, ki mu ga je dolgoval njegov dolžnik, prav tako vezal pri banki; - ali je v smislu 341. člena Zakona o pravdnem postopku v predmetnem sporu materialnopravno pravilna uporaba določb 155. člena OZ, kjer je urejena odgovornost proizvajalca stvari z napako, in tretjega odstavka 189. člena OZ, kjer je urejena pravica oškodovanca po zastaranju pravice zahtevati odškodnino.

Predlagateljica meni, da je sodišče nepravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, saj pri tožniku kot fizični osebi ni gotovo, da bi denar vezal pri banki, čeprav je to storil v preteklosti. Sprašuje se, ali sojenje v nerazumnem roku predstavlja škodni dogodek v smislu predpostavk odškodninske odgovornosti ter dvomi v dokazno oceno gotovosti nastanka bodoče škode. Izpodbija presojo sodišča o obstoju vzročne zveze med škodljivim dejstvom (nerazumno dolgim sojenjem) in nastalo premoženjsko škodo; ob tem se sklicuje na sklep in sodbo ESČP (Stojakovič vs. Avstrija ter Anton Potočnik in drugi vs. Slovenija).

3. Predlog je delno utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je predlog utemeljen le glede vprašanja obstoja vzročne zveze med kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku in zatrjevano premoženjsko škodo (tretji odstavek 367. c člen ZPP).