Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar dedič trdi, da je sodedič prejel določen denarni znesek kot darilo, sodedič pa ne prereka le tega, da je šlo za darilo, temveč zanika prejem denarnega zneska nasploh, je pravica dediča, ki trdi, da je bil denarni znesek izročen, manj verjetna in je on tisti, ki mora svoje trditve dokazati v pravdi.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in dedinjo A. A. napotilo na pravdo, da zoper zakonita dediča B. B. in C. C. v zakoniti dedni delež B. B. všteje darilo – denarni znesek 2.000,00 DEM.
2. Dedinja v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da ni pravilno, da je bila na pravdo napotena ona. Na naroku je zahtevala, naj se denarni znesek v višini 2.000,00 DEM všteje v dedni delež B. B., ta pa je njene trditve le prerekal, zato ni mogoče šteti, da je njena pravica manj verjetna. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče opravilo kakršno koli tehtanje, zato je podana absolutno bistvena kršitev postopka iz drugega odstavka 14. člena ZPP. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev sklepa.
3. Dedič B. B. je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Dedič C. C. na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožnica je kot dedinja na naroku 27. 8. 2015 navedla, da je sodedič leta 1996 od zapustnice, ko je prodala njivo, prejel darilo v višini 2.000,00 DEM.(1) Te navedbe je sodedič prerekal, jih označil za premalo konkretizirane in z besedami „odločno zavrača … saj ni bilo nikoli kakšnega darila“(2) zanikal kakršen koli prejem darila. Pritožnica zmotno razume obseg spora med njo in sodedičem. Ni namreč spora o tem, ali je B. prejel 2.000,00 DEM kot darilo ali ne, temveč je spor o tem, ali je denarni znesek sploh prejel. Pritožničina zahteva, da bi moral B. trditi in dokazovati, da denarja ni prejel, je nerazumna, ker negativnih dejstev pač ni mogoče dokazovati. Ob B. popolnem zanikanju njenih trditev, je njena pravica avtomatično postala manj verjetna, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo. Sklep tudi ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima vse potrebne razloge, kot je razvidno iz te obrazložitve.
6. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Op. št. (1): List. št. 35, drugi odstavek zapisnika; po sklepu o nadaljevanju postopka.
Op. št. (2): List. št. 35, hrbtna stran, drugi odstavek.