Jedro

Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, morajo biti sicer sklenjeni v pisni obliki. Gre za formo, določeno ad probationis, saj se sicer sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja. Kršitev načela obličnosti zato ne pomeni, da je razmerje nično, neveljavno oziroma brez učinka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnika proti izdani začasni odredbi se spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o izdani začasni odredbi z dne 31. 05. 2010 razveljavi ter se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 31. 05. 2011 izdalo sklep o začasni odredbi, s katero je tožencema prepovedalo uporabo avtorskih del (med drugim tudi cenitvenega poročila o vrednosti zemljišča s parc. št. 1970/41 k. o. X in drugih) tožnika. Sklenilo je, da se v vsakem primeru kršitve začasne odredbe tožencema naloži plačilo denarne kazni v višini 10.000 EUR. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo ugovor obeh tožencev proti izdani začasni in ju zaradi kršitve le-te kaznovalo z denarno kaznijo za vsakega 10.000 EUR. Za primer novih kršitev jima je zagrozilo z novo, višjo kaznijo (11.000 EUR).

2. Proti obema odločitvama se toženca pritožujeta in predlagata njuno spremembo oziroma razveljavitev ter opredeljujeta pritožbene stroške. V pritožbi priti sklepu o ugovoru navajata, da verjetnost terjatve ni izkazana, da ni ne aktivne ne pasivne stvarne legitimacije. Avtorske pravice na tožnikovih cenitvah ima očitno družba G., ki toži prvo toženo stranko za plačilo avtorskega honorarja. Tožnik je sam predal cenitvena poročila toženi stranki, in sicer kot pooblaščenec te družbe. Očitno je med tožnikom in to družbo nek dogovor, saj gre za z njim povezano družbo, sicer ta družba tudi ne bi zaračunala plačila cenitev prvi toženi stranki. Poleg tega meni, da tudi nevarnost kot pogoj za začasno odredbo ni podan, saj gre zgolj za to, da se v stečajnem postopku po cenitvah prodajo nepremičnine. Nasprotno, škoda bi nastala stečajnemu dolžniku, če bi moral naročiti nove cenitve, saj bi to zavleklo stečajni postopek.

3. Glede izreka denarne kazni pritožnika delno ponavljata pritožbene razloge iz pritožbe proti sklepu o ugovoru, poleg tega pa navajata, da sklep ni zadostno obrazložen, da bi se videlo, v čem sta kršila začasno odredbo. Kršitev namreč ni dokazana, saj je bil eden izmed predlogov za izrek denarne kazni vložen še pred izdajo začasne odredbe (08. 03. 2010). Redno poročilo druge toženke tudi ne more predstavljati takšne kršitve, še manj pa sklep Okrožnega sodišča v Novi gorici z dne 24. 11. 2010. Izrečena denarna kazen je tudi nesorazmerna, na kar kaže že to, da je enak znesek naložen v plačilo tako pravni osebi kot fizični osebi.

4. Tožnik na pritožbi ni odgovoril. 5. Pritožba proti sklepu o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe je utemeljena.

6. Prvostopenjsko sodišče ni pravilno uporabilo določbe 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki predpisujejo pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, ko je ocenilo, da so v obravnavanem primeru podani vsi zahtevani pogojev za izdajo predlagane začasne.

7. Ni sicer spora o tem, da je tožnik avtor cenitvenih poročil. Vendar že na podlagi njegovih tožbenih navedb verjetnost terjatve, ki je v prepovedi uporabe njegovih cenitvenih poročil, ni izkazana. V tožbi namreč navaja, da je drugi toženec, ki je stečajni upravitelj prve toženke, pri družbi G., za katero sam kot avtor izdeluje cenitvena poročila, naročil izdelavo cenitev (II. točka tožbe). Nadalje navaja, da je za G., d. o. o., on sam izvedel naročilo in cenitvena poročila tudi osebno predal prvi toženki (IV. točka tožbe). Hkrati pa navaja, da avtorskih pravic ni prenesel, ker ustrezni posel ni bil sklenjen, avtorski honorar pa ne plačan. Plačilo honorarja zanj od prve toženke uveljavlja družba G. s tožbo pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. Navaja, da je prvo toženo stranko opozoril, da preidejo avtorske pravice le ob pogoju sklenitve posla in ob plačilu honorarja (V. točka tožbe).

8. Iz navedenega ne izhaja s stopnjo verjetnosti, da toženca neupravičeno uporabljata tožnikova avtorska dela, pač pa nasprotno, da jih uporabljata upravičeno, saj tožnik explicite navaja, da jih je izdelal po naročilu tožene stranke in zanjo in ji jih celo neposredno sam izročil. Sporno je očitno plačilo, kar tožnik ponovno sam izpostavlja. Neizpolnitev pogodbe s strani ene od pogodbenih stran pa še ne pomeni, da pogodba ni (veljavno) sklenjena. Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, morajo biti sicer sklenjeni v pisni obliki (1. odst. 80. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah; ZASP). Vendar kršitev načela obličnosti ne pomeni, da je razmerje nično, neveljavno oziroma brez učinka. Gre za formo, določeno ad probationis, saj se sicer sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja (2. odst. 80. čl. ZASP). Tako pa je bil posel očitno (po zatrjevanju obeh strank) sklenjen, saj je šlo za naročilo. Ker torej ni verjetno izkazana terjatev, torej dejstvo, da toženca kršita tožnikove avtorske pravice, ker njegova avtorska dela uporabljata neupravičeno, se z drugimi pogoji, ki morajo biti hkrati potrebni za izdajo začasne odredbe, sodišču ni bilo treba ukvarjati, kot tudi ne s pritožbenimi očitki o zgrešeni aktivni in pasivni legitimaciji.

9. Izpodbijani sklep je bilo po navedenem treba spremeniti tako, da je bilo treba ugovoru proti začasni odredbi ugoditi, sklep o njej razveljaviti in predlog zavrniti (3. odst. 365 čl. ZPP).

10. O stroški postopka v zvezi z izdajo začasne odredbo, vključno s pritožbenimi, bo odločeno kot o stroških v zvezi z glavno stvarjo (151. čl. ZPP).

11. O sklepu o izreku denarne kazni bo odločilo prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 76. čl. ZIZ.