Jedro

Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke zahteval plačilo 75.600,00 EUR z obrestmi in povrnitev stroškov. Kot je pojasnilo, je tožnik postavil odškodninski zahtevek, ki ga je utemeljeval na notarkini opustitvi (6. člen Zakona o notariatu – v nadaljevanju ZN) v zvezi z dne 15. 6. 2005 sklenjenim zavarovanjem posojila z zastavno pravico na nevknjiženem stanovanju. Kasneje se je namreč izkazalo, da dolžnik oziroma zastavitelj, kateremu je tožnik posodil 75.600,00 EUR, ni lastnik zastavljenega stanovanja, ker je darilna pogodba med njim kot obdarjencem in njegovim očetom kot darovalcem, ki naj bi bila notarsko overjena pri drugem notarju, ponarejena (pristen ni ne podpis dolžnikovega očeta ne podpis notarja, ki pogodbe tudi ni overil). Tožnik je toženki (notarki) očital, da bi morala (pri notarju, ki naj bi sporno pogodbo overil) preveriti pristnost in veljavnost v hrambo sprejetih listin (5a. člen in 42. člen ZN), česar pa ni storila. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da 42. člen ZN notarjem v obravnavanem položaju ne nalaga preverjanja listin na način, za katerega se zavzema tožnik. Ponarejena pogodba je bila notarki predložena v izvirniku, opremljenem s podpisom dolžnikovega očeta in overitveno klavzulo notarja, ki je ustrezala 64. členu ZN in je tako imela značaj javne listine. O dolžnosti posebnega preverjanja listine bi bilo mogoče govoriti le, če bi imela darilna pogodba takšne pomanjkljivosti, ki bi dobremu strokovnjaku vzbudile dvom o pristnosti overitve, tega pa tožnik ni zatrjeval. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da (pritožbi in) tožbenemu zahtevku ugodi, sicer pa naj jo razveljavi in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo sojenje. Priglaša tudi stroške. Navaja, da je notarka kršila določbo 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa način izvršbe in zavarovanja v zvezi z nevknjiženimi nepremičninami (sestavljen mora biti zapisnik o rubežu oziroma ustanovitvi zastavne pravice, ki mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije). Določba 5a. člena ZN, ki notarjem nalaga, da pridobijo podatke oziroma dokazila iz javnih evidenc, ki jih vodijo nosilci javnih pooblastil, v času notarskega zapisa sicer še ni veljala, a je enako dolžnost že takrat predpisoval 6. člen ZN. Meni tudi, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje odgovora na pritožbeno grajo v zvezi z (ne)sklepčnostjo tožbe (opozoril je, da tožba vsebuje vso potrebno trditveno podlago; če sta pravni stališči tožnika in sodišča prve stopnje različni, to še ne pomeni, da je tožba nesklepčna) in očitek o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo zamudne sodbe (uveljavljal je bistveno kršitev določb pravdnega postopka).

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Notarsko hipoteko na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, so v času obravnavanega dogodka urejale določbe triindvajsetega poglavja ZIZ (249. – 255. člen), ki se uporabljajo vse do vpisa teh nepremičnin v zemljiško knjigo (drugi odstavek 274. člena Stvarnopravnega zakonika). Zmotno je zato revidentovo sklicevanje na 211. člen ZIZ. Rubež nepremičnine je sicer imel pomen vknjižbe tovrstnih zavarovanj, vendar le do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 75/2002 – v nadaljevanju ZIZ-A), ko je to vlogo prevzela sklenitev notarskega zapisa (254. člen ZIZ oziroma 107. člen ZIZ-A).

8. Pravilno je stališče sodišč nižjih stopenj, da toženka z opustitvijo dodatnega preverjanja pristnosti sporne darilne pogodbe, ki jo je ob sestavi notarskega zapisa prejela v hrambo, ni kršila svojih dolžnosti, opredeljenih v določbah 6.(1) in 42. člena ZN.(2) Povzete zunanje lastnosti darilne pogodbe (predvsem podpis odsvojitelja, opremljen z ustrezno overitvijo drugega notarja) ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule na njej (A 5). Poleg tega gre pri notarski hipoteki za svobodno pogodbeno voljo in se lahko domneva, da se je upnik pred podpisom notarskega zapisa posla prepričal o obstoju in kakovosti predmeta zavarovanja, ki ni vpisan v zemljiški knjigi.(3) Splošni določbi 6. člena ZN revident (vsaj za sporni primer) neutemeljeno pripisuje vsebino, ki je bila v isti zakon kasneje vnesena z določbo 5a. Člena.

9. Končno ni res, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Revident ta očitek utemeljuje na zgrešenem pojmovanju (ne)sklepčnosti, do katerega sta se sodišči nižjih stopenj (pravilno) opredelili. Morebitno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo zamudne sodbe je pritožbeno sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti, a takšne napake ni odkrilo, kar je revidentu tudi pojasnilo. Če je tožnik v zvezi s tem želel podrobnejši odgovor, bi moral v pritožbi takšen očitek izrecno izpostaviti in obrazložiti, ne pa zgolj (do skrajne mere posplošeno) uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

10. Ker revizijski očitki niso podani in je izpodbijana sodba tudi materialnopravno pravilna, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, uradno prečiščeno besedilo – UPB3, Ur. l. RS, št. 73/2007 – v nadaljevanju ZPP).

11. Zavrnitev revizije obsega tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Notar mora svoje delo opravljati pošteno, vestno in v skladu s predpisi. Notar odgovarja stranki za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih s tem zakonom.

Op. št. (2): Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Notar mora stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25. členom tega zakona dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam v zvezi z njimi.

Op. št. (3): Jenull v Galič in drugi, Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A) s komentarjem novele in uvodnimi pojasnili, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 456.