Jedro

Predlog je nesorazmerno dolg, saj obsega 16 tipkanih strani. Tudi zato iz njega ni mogoče hitro in nedvoumno ugotoviti, ali je predlagano vprašanje (ki je stvarnopravno) sploh v kakšni zvezi s podrednim zahtevkom (ki je denarni). Še toliko manj je mogoče na hiter in učinkovit način ugotoviti, v kakšni zvezi je z njim. Prav tako ni mogoče na hiter in učinkovit način ugotoviti, ali je predlagano vprašanje hkrati (če se torej sploh nanaša na podredni zahtevek) v kakšni zvezi s pravnim pravilom, ki naj bi bilo prekršeno oziroma niti tega ne, katero pravno pravilo je bilo v zvezi s podrednim zahtevkom sploh prekršeno.

Ker zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precendenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja zahteva iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, niso bile spoštovane, je Vrhovno sodišče tudi v zvezi s podrednim zahtevkom izreklo prav v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka istega člena ter predlog tako v celoti zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tako primarni kot podredni zahtevek. Pritožbeno sodišče je nato tožnikovo pritožbo zavrnilo in takšno sodbo potrdilo.

2. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, kdo je lastnik kabelske kanalizacije z identifikacijskimi oznakami, navedenimi v predlogu.

3. Predlog ni dovoljen.

**Glede primarnega zahtevka**

4. Vrhovno sodišče lahko dopusti revizijo le v primerih, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in hkrati ne presega 40.000,00 EUR.1

5. Predlagatelj sam uvodoma pojasnjuje, da gre v obravnavani zadevi za spor o stvarnih pravicah. Navedeno izhaja tudi iz ponujenega vprašanja. Dalje sam pojasni, da se torej ne glede na subjektivni kriterij ne uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (tretji odstavek 481. člena ZPP).

6. Sam dalje pojasni, da je vrednost spornega predmeta glede primarnega zahtevka 102.592,20 EUR. Ker je tako, je torej revizija dovoljena v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP in je zato Vrhovno sodišče ne more še posebej dopustiti. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev glede primarnega tožbenega zahtevka torej ni dovoljen.

**Glede podrednega zahtevka.**

7. Podredni zahtevek je denarni in znaša 102.592,20 EUR. Predlagatelj sicer navaja, da se pravila o gospodarskih sporih ne uporabljajo niti glede podrednega zahtevka. Če bi to držalo, potem bi bilo treba predlog tudi glede podrednega zahtevka zavreči iz istega razloga, torej iz razloga nedopustnosti po kriteriju vrednosti spornega predmeta. Če pa gre za gospodarski spor, tedaj navedeno ne bi držalo. Vrednostni razpon, v katerem je mogoče dopustiti revizijo v gospodarskih sporih sega namreč od 2.000,00 EU do 200.000,00 EUR (490. člen ZPP).

8. Kljub temu, da predlagateljeva teza, da ne gre za gospodarski spor, ki je kot utemeljitev dopustnosti predloga nerazumna, saj mu je neposredno v škodo, najbrž ne drži, pa je Vrhovno sodišče predlog tudi v tem delu vseeno zavrglo - le da iz drugega razloga. Podlaga zavrženja je podana v šestem odstavku 367. b člena ZPP, saj predlog ne ustreza zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

9. Zahteva iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP se glasi: "V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse." Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. 10. Predlog tožeče stranke tem zahtevam ne ustreza. Predlog je nesorazmerno dolg, saj obsega 16 tipkanih strani. Tudi zato iz njega ni mogoče hitro in nedvoumno ugotoviti, ali je predlagano vprašanje (ki je stvarnopravno) sploh v kakšni zvezi s podrednim zahtevkom (ki je denarni). Še toliko manj je mogoče na hiter in učinkovit način ugotoviti, v kakšni zvezi je z njim. Prav tako ni mogoče na hiter in učinkovit način ugotoviti, ali je predlagano vprašanje hkrati (če se torej sploh nanaša na podredni zahtevek) v kakšni zvezi s pravnim pravilom, ki naj bi bilo prekršeno oziroma niti tega ne, katero pravno pravilo je bilo v zvezi s podrednim zahtevkom sploh prekršeno.

11. Ker zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precendenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja zahteva iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, niso bile spoštovane, je Vrhovno sodišče tudi v zvezi s podrednim zahtevkom izreklo prav v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka istega člena ter predlog tako v celoti zavrglo.

1 Glej določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).