Jedro

Bistvo dela visokošolskega učitelja je pedagoško delo s študenti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršil osnovno delovno obveznost, da opravlja predavanja po urniku, v katera so vključene še tretje osebe (študenti). S tem pa je toženi stranki povzročil breme, da njegovo delo opravi z drugimi zaposlenimi. Sodišče prve stopnje je upoštevalo izpoved direktorice, ki je pojasnila, da v primeru, če učitelj ne prihaja pravočasno, če zamuja ali če študente spušča prej, kar se je dogajalo pri tožniku, je težko imeti zaupanje vanj. Ob upoštevanju narave, teže in posledic ugotovljene kršitve delovne obveznosti ter same narave dela visokošolskega učitelja je sodišče prve stopnje sledilo toženi stranki, da je bila izguba zaupanja v tožnika in njegovo opravljanje dela tako huda, da delovnega razmerja z njimi ni mogla nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožnik prejel dne 5. 4. 2016, nezakonita, kar pa je tožnik iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zahteval več ali drugače, pa zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se kot nezakonita razveljavi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2016; da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč še traja naprej z vsemi pravicami iz pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 6. 2006; da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz naslova odpovedane pogodbe o zaposlitvi ter ga prijaviti za vpis v matično evidenco ZPIZ-a za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovne reintegracije in mu obračunati vse plače in ostale prejemke iz delovnega razmerja, plačati zanj od teh zneskov vse dajatve in prispevke, neto zneske pa izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 449,43 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka) in da je dolžna za tožnika povrniti stroške postopka v višini 131,04 EUR na račun Delovnega sodišča v Mariboru, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper zavrnilni del sodbe zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 ter da je tožniku pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogočila zagovor. Navaja, da pred prejemom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil seznanjen niti z datumom in krajem zagovora ter z očitki, ki so bili podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je zatrjevala, da je tožniku vabilo na zagovor pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki naj bi bil dne 24. 3. 2016, poslala dne 16. 3. 2016 na služben elektronski naslov A.A.@..., vendar tega vabila ni prejel, kot je zaslišan kot stranka izpovedal. Zatrjuje, da je že pred 16. 3. 2016 imel pogoste težave z dostopom do službene elektronske pošte, zaradi česar je s toženo stranko komuniciral preko e-poštnega naslova A.A.@hotmail.com, kar je bilo toženi stranki jasno, vendar mu je kljub temu vabilo poslala na službeni elektronski naslov. Sklicuje se, da iz odločb ZZZS z dne 25. 5. 2016 izhaja, da je bil od 22. 3. 2016 do 27. 4. 2016 v bolniškem staležu, tako da v navedenem obdobju ni bil dolžan preverjati elektronske pošte. Prav tako pa tudi, v kolikor bi vedel za datum zagovora, v tem času zagovora ni bil sposoben podati, saj je takratno zdravstveno stanje bistveno vplivalo na možnost zagovora. Zatrjuje, da mu uporaba službenega elektronskega naslova ni bila naložena, zato je očitno, da mu vabilo na zagovor ni bilo pravilno posredovano. Meni, da tožena stranka tudi ni izkazala, da bi kršitev, ki se mu očita, bila tako huda, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Sklicuje se na izpoved direktorice, ki je povedala, da je želela, da bi tožnik s svojim delom pod nekoliko spremenjenimi pogoji nadaljeval in to predvsem v smeri znanstveno raziskovalnega dela, kar po mnenju pritožbe izkazuje, da v predmetni zadevi ni mogoče trditi, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, saj je še vedno obstajala določena stopnja zaupanja delodajalca do dela tožnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, glede na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP) pa odgovarja:

7. Predmet pritožbenega preizkusa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2016, s katero je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga, ker je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in sicer s tem: - da dne 15. 3. 2016 ob 16. uri ni izvedel zadnjega predavanja izbirnega premeta B. na dodiplomskem študiju, ki je bil na urniku in obveznost po pogodbi o zaposlitvi; - ter s tem, da je zavrnil izvedbo predavanj in izpita za obvezni predmet C. na magistrskem študiju, ki je že na urniku.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi skladne izpovedi direktorice tožene stranke in vseh zaslišanih prič ugotovilo, da tožnik 15. 3. 2016 ni izvedel zadnjega predavanja pri izbirnem predmetu B. na dodiplomskem študiju, ki je bil na urniku in zaključilo, da je z opisanim ravnanjem kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in sicer zakonsko in pogodbeno (6. člen pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 6. 2006), obveznost vestnega, strokovnega in pravočasnega opravljanja dela (33. člen ZDR‑1)1, obveznost upoštevanja navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (34. člen ZDR-1), obveznost vzdržati se vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca (37. člen ZDR-1) ter obveznost skrbeti za ugled delodajalca. Teh dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija.

9. Bistvo pritožbenih navedb se nanaša na zatrjevanje tožnika, da mu tožena stranka ni omogočila zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in da je še med strankama obstajala določena stopnja zaupanja do dela tožnika, kar pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. 10. Skladno z določbo drugega odstavka 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

11. Glede pravice do zagovora je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Ta pa so: - da je tožena stranka tožniku dne 16. 3. 2016 na služben elektronski naslov poslala vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi z dne 16. 3. 2016, v katerem ga je seznanila z očitanimi kršitvami in ga vabila na zagovor za dne 24. 3. 2016; - da je tožena stranka vabilo na zagovor tožniku poslala tudi priporočeno s povratnico na naslov stalnega prebivališča, pri čemer tožnik pošiljke ni dvignil, zaradi česar se je le-ta vrnila toženi stranki; - da so vsi zaposleni, vključno s tožnikom, imeli služben elektronski naslov, ki so ga bili skladno s Pravilnikom o rabi informacijskega sistema in varnostni politiki z dne 2. 1. 2014 dolžni uporabljati in so ga, kot je bilo to dogovorjeno, tudi uporabljali; - da je bil tožniku ves čas njegove zaposlitve pri toženi stranki, tudi v spornem obdobju, zagotovljen dostop do službenega elektronskega naslova; - da je direktorica tožene stranke in vse zaslišane priče skladno izpovedale, da ne tožnik ne katerikoli drugi zaposleni delavec tožene stranke nikoli ni obvestil o kakršnihkoli težavah s službenim elektronskim naslovom.

12. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno dokazno zaključilo, da je tožena stranka tožniku vabilo na zagovor pravilno vročala na njegov službeni elektronski naslov, do katerega je tožnik imel dostop in ga je bil dolžan uporabljati, ter bil tako seznanjen z vabilom na zagovor in ravnanji, ki so se mu očitala. Da tožnik s svojim službenim elektronskim naslovom ni imel težav, dokazuje tudi njegova elektronska korespondenca iz službenega elektronskega naslova z zaposlenimi pri toženi stranki v spornem obdobju (januarja in februarja 2016). Čeprav tožnik tudi v pritožbi zatrjuje, da je sam s toženo stranko oziroma pri njej zaposlenimi komuniciral preko zasebnega elektronskega naslova, to ne more vplivati na dolžnost tožnika uporabljati služben elektronski naslov, kakor je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da se zagovora tudi sicer ne bi mogel udeležiti zaradi slabega zdravstvenega stanja oziroma bolniškega staleža, tožena stranka pa njegovi prošnji za preložitev zagovora ni ugodila. Iz predložene elektronske korespondence med tožnikom in toženo stranko izhaja: - da je tožnik 22. 3. 2016 direktorici tožene stranke in D.D. poslal elektronsko sporočilo z naslovom: predlog, v katerem je med drugim sporočil, da bo predvidoma še nekaj dni v bolniškem staležu, ker se je stanje spet poslabšalo ter da bo naslednji teden spet lahko začel delati; - da je direktorici dne 23. 3. 2016 ponovno poslal elektronsko sporočilo, da je ponovno zbolel in da naj mu napiše glede njegovega predloga.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v navedbah in v izpovedi navajal hujše zdravstvene težave (apatičnost, nezavedanje okolice), ki so se začele 21. 3. 2016 in naj bi mu onemogočile seznanitev z vabilom na zagovor oziroma podajo zagovora, vendar pred sodiščem prve stopnje navedenega ni dokazal. Kot izhaja iz izpovedi prič tožnik niti ni konkretno zaprosil za podaljšanje roka oziroma za preložitev zagovora (čeprav je bil o zagovoru obveščen), zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik tožene stranke predhodno ni obvestil, da se zagovora ne more udeležiti iz utemeljenih zdravstvenih razlogov, niti v dokaz zdravstvenih težav ni predložil zdravniškega dokazila.2 Glede na vsebino tožnikovega predloga (v katerem ni niti konkretno zaprosil za podaljšanje roka oziroma za preložitev zagovora) ter glede na kratek rok, ki ga je imela tožena stranka na voljo za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od nje ni bilo mogoče pričakovati, da datum zagovora prestavi ali tožnika pozove na dopolnitev predloga. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožniku ni bila kršena pravica do zagovora iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1 in so nasprotne pritožbene navedbe povsem neutemeljene.

15. Pri presoji, ali je še mogoče nadaljevati delovno razmerje, je treba upoštevati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). "Vse okoliščine" se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, v zvezi s presojo "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti medsebojno zaupanje oziroma kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank. V nekaterih primerih je že narava ali teža dejanja kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti takšna, da lahko privede do (popolne) izgube zaupanja in s tem možnosti nadaljevanja delovnega razmerja.

16. Bistvo dela visokošolskega učitelja je pedagoško delo s študenti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršil osnovno delovno obveznost, da opravlja predavanja po urniku, v katera so vključene še tretje osebe (študenti). S tem pa je toženi stranki povzročil breme, da njegovo delo opravi z drugimi zaposlenimi. Sodišče prve stopnje je upoštevalo izpoved direktorice, ki je pojasnila, da če učitelj ne prihaja pravočasno, če zamuja ali če študente spušča prej, kar se je dogajalo pri tožniku, je težko imeti zaupanje vanj. Ob upoštevanju narave, teže in posledic ugotovljene kršitve delovne obveznosti ter same narave dela visokošolskega učitelja je sodišče prve stopnje sledilo toženi stranki, da je bila izguba zaupanja v tožnika in njegovo opravljanje dela tako huda, da delovnega razmerja z njimi ni mogla nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da iz izpovedi direktorice izhaja, da je želela s tožnikom nadaljevati delo pod nekoliko spremenjenimi pogoji. Iz izpovedi direktorice namreč izhaja, da je bila s tožnikom pripravljena sodelovati na raziskovalnem področju, saj sta se že v preteklosti pogovarjala, da bi pripravil knjigo, tožena stranka pa bi mu iz naslova avtorskih pravic to plačala. Sodelovanje se tako ni nanašalo na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto visokošolskega učitelja, ki vključuje predvsem delo s študenti, temveč na pravice iz naslova avtorskega dela.

17. Tožnik odločitve sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnilni del iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, in na vsebino ugotovljene kršitve (da tožnik dne 15. 3. 2016 ni izvedel predavanja pri izbirnem predmetu B.) v pritožbi izrecno ne izpodbija ter ne podaja nobenih konkretnih trditev. Pritožbeno sodišče je zato opravilo uradni preizkus odločitve in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno.

18. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, tožena stranka pa sama svoje stroške odgovora na pritožbo, skladno z zakonom o delovnih in socialnih sodiščih.

1 Zakon o delovnih razmerjih, (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. - ZDR-1). 2 Vrhovno sodišče je v zvezi z udeležbo delavca na zagovoru že večkrat pojasnilo, da za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča le golo opravičilo delavca, da se zagovora ne more udeležiti zaradi (neopredeljenih) zdravstvenih težav. V zvezi s tem je navedlo, da je potrebno konkretno pojasnilo zdravstvenih težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije, saj dejstvo bolniškega staleža samo po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo.