Jedro

Toženka v predlogu ni navedla okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost v predlogu navedenih vprašanj oziroma za njihovo pomembnost za pravni red v celoti. Toženka pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, zato se njen predlog po vsebini približuje reviziji. Vendar pa navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna vsakemu tožniku plačati 12.918,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2008 do plačila ter jima povrniti odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Proti sodi pritožbenega sodišča je vložila toženka predlog za „dovolitev“ revizije iz vseh razlogov, navedenih v 367.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), predvsem pa iz razloga po prvem odstavku 367a. člena ZPP. Predlaga dovolitev revizije, ker je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotavljanje pravne varnosti in enotne uporabe prava. Predlaga da, Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: Ali je mogoče šteti, da je pogodbeno določilo v smislu določbe 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) sporno le iz razloga, ker ena od pogodbenih strank to zatrjuje, ali pa je za ugotovitev spornosti pogodbene določbe bistvenega pomena, ali so v besedilu uporabljene besede, ki jim ni mogoče enostavno določiti vsebine, ali same po sebi ne morejo jasno izraziti misli pogodbenih strank (uporabljene besede so neprecizne, dvosmiselne, nepopolne, preširoke, protislovne, absurdne, brez pomena)? Ali uporaba določbe drugega odstavka 82. člena OZ lahko predstavlja zakonsko podlago za razveljavitev pogodbe (aneksa k pogodbi) ne da bi pogodbene stranke to zahtevale oziroma ne da bi izpodbijale pogodbo iz razlogov po 94. členu OZ? Ali se lahko uporabi določba 83. člena OZ (čeprav se sodišče izrecno na določbo ne sklicuje, pač pa zgolj na razloge) zgolj ob ugotovitvi, da je pogodbo (aneks k pogodbi) pripravila ena pogodbena stranka, druga pa se je z njim seznanila in ga podpisala. Ali je vsako takšno pogodbo mogoče šteti kot formularno pogodbo, po kateri se v primeru nejasnosti določb le-te presojajo v korist nasprotne stranke? Ali je dopustno označiti podpis pogodbe kot subjektivno dejanje in na podlagi takšne pavšalne ocene izključiti pogodbo kot materialno pravo, to je kot podlago za ugotavljanje medsebojnih pravic in obveznosti? Ali lahko sodišče na podlagi 82. člena OZ opredeli vsebino pogodbe kot neustrezno?

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po prvem odstavku 367a. členu ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Po četrtem odstavku 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da toženka tem formalnim zahtevam ni zadostila, saj v predlogu ni navedla okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost v predlogu navedenih vprašanj oziroma na njihovo pomembnost za pravni red v celoti. Toženka pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, zato se njen predlog po vsebini približuje reviziji. Vendar pa navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.

7. Na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP je Vrhovno sodišče toženkin formalno nepopoln predlog za dopustitev revizije zavrglo.