Jedro

Obličnost gradbene pogodbe je predpisana zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov. Enako je obličnost tudi v postopkih javnega naročanja določena „le“ ad probationem. Njen namen je olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe.

Na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka naročena dela opravila, tožena pa jih je potrdila, je pravilna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Dokončni obračun kot zunajsodna poravnava (lahko) globalno uredi pravna razmerja med strankama gradbene pogodbe, ne predstavlja pa izključne podlage zahtevku za plačilo izvedenih del.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom zahteva plačilo opravljenih gradbenih del po računu št. 1 z dne 23. 10. 2010. Dela je naročila tožena stranka, njihove kvalitete ni nikoli grajala.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava (1., 2. in 3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišča prve in druge stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

Relevantno dejansko stanje

6. Občina A., kot naročnik, in družba V. d.d.., kot izvajalec, sta 22. 10. 2008 sklenili pogodbo za izvedbo projekta „...“ (v nadaljevanju osnovna pogodba). Hkrati s podpisom te pogodbe so Občine B., C., D. in A. sklenile sporazum o medsebojnem sodelovanju pri projektu. Tožeča stranka je pri projektu sodelovala kot podizvajalka družbe V. d.d. po pogodbi št. 2 z dne 16. 1. 2009 in aneksu z dne 21. 8. 2008. Dela je v celoti in kvalitetno opravila.

7. Tožena stranka je v času izvedbe del po osnovni pogodbi pri tožeči stranki naročila opravo posameznih gradbenih del. Tožeča stranka je dela opravila, kar je tožena stranka potrdila z vpisi v gradbenem dnevniku. Posebej naročena dela niso sodila v obveznosti tožeče stranke po osnovni pogodbi.

8. Tožena stranka je v zvezi z vtoževanimi deli nastopala kot naročnik in ne kot koordinator med tožečo stranko in lastniki zemljišč, na katerih je ta opravljala dela.

Revizijske navedbe

9. Tožena stranka v reviziji vztraja, da je bila tožeča stranka dolžna opraviti vtoževana gradbena dela po osnovni pogodbi, da je sama nastopala kot koordinator ter da med strankama ni bil sklenjen končni obračun za vtoževana dela. Sodišču prve in druge stopnje očita zmoten materialnopraven zaključek o naravi in posledicah sklenjene (podjemne) pogodbe. Tožena stranka trdi, da je višini tožbenega zahtevka oporekala dovolj konkretizirano.

Presoja utemeljenosti revizije

10. Revizija ni utemeljena.

11. S trditvami, da tožena stranka ni bila naročnik vtoževanih del, pač pa le koordinatorka med tožečo stranko in lastniki zemljišč, na katerih so se dela opravljala, ter da vtoževana dela sodijo v delokrog tožeče stranke po osnovni pogodbi, tožena stranka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje sodišč prve in druge stopnje. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se revizijsko sodišče do teh navedb ni opredelilo (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Revizija sicer utemeljeno a ne bistveno za odločitev v tem sporu izpostavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno zaključili, da je bila med pravdnima strankama sklenjena podjemna pogodba. Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka za toženo stranko opravljala gradbena dela, je pravilen zaključek, da je bila med strankama sklenjena gradbena pogodba (649. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), ki je sicer že po zakonski definiciji le ena izmed oblik podjemne pogodbe (649. člen OZ). Zmotno pa revizija navaja, da je bila ustno sklenjena gradbena pogodba z upoštevanjem določb Zakona o javnem naročanju in Zakona o javnih financah nična. Obličnost gradbene pogodbe je v drugem odstavku 649. člena OZ predpisana zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov.(1) Kot je Vrhovno sodišče že pojasnilo,(2) je obličnost tudi v postopkih javnega naročanja določena „le“ ad probationem. Njen namen je olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe. Ker obličnost pogodbe ni predpisana kot pogoj za njeno veljavnost, je bila ustna gradbena pogodba med strankama veljavno sklenjena in ju zato obe zavezuje.

13. Izvajalec pridobi pravico do plačila, ko rezultat del (gradbo) izroči naročniku, naročnik pa njegovo izpolnitev sprejme. Tretji odstavek 642. člena OZ določa, da naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno. Na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka naročena dela opravila, tožena pa jih je potrdila, je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka tako pravilna. Dokončni obračun ne predstavlja izključne podlage zahtevku za plačilo izvedenih del. 14. Pravilen je tudi zaključek sodišč prve in druge stopnje o nekonkretiziranosti ugovora tožene stranke zoper višino tožbenega zahtevka. Zgolj pavšalna navedba tožene stranke, da zaračunano delo in material po ponudbah tožeče stranke znatno odstopa od vtoževanega računa s prilogo,(3) drugačnega zaključka ne utemeljuje.

15. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

16. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato nosi sama svoje revizijske stroške.

Op. št. (1): N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, str. 919. Op. št. (2): Sodba in sklep II Ips 36/2013 z dne 7. 10. 2014 in sodba III Ips 22/2013 z dne 20. 1. 2015. Op. št. (3): Točka 2 Prve pripravljalne vloge tožene stranke z dne 27. 6. 2011 (list. št. 109).