Jedro

Ob ugotovitvi, da razlog (nadomeščanje odsotnih delavk), zaradi katerega sta bili sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ni obstajal, je presoja sodišča druge stopnje, da sta bili pogodbi o zaposlitvi sklenjeni v nasprotju z zakonom, pravilna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnice in ugotovilo obstoj delovnega razmerja med strankama za nedoločen čas, ter da pogodba med njima ni prenehala in še vedno traja, toženi stranki pa naložilo, da je tožnico dolžna pozvati nazaj na delo in ji za čas od 1. 7. 2008 dalje do ponovnega nastopa dela priznati vse pravice iz dela. V obrazložitvi je navedlo, da tožena stranka pri zadnjih dveh sklenjenih pogodbah o zaposlitvi za določen čas ni dokazala z zakonom določenega razloga za njuno sklenitev.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče napačno presodilo, da ni bilo zakonskega razloga za sklenitev druge in tretje pogodbe o zaposlitvi. Vse pogodbe so bile sklenjene zaradi nadomeščanja odsotnih delavk, konkretno zaradi predvidene operacije poslovodkinje, napovedane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ene od delavk in nadomeščanja delavk zaradi letnih dopustov.

4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo predlagala, da se ta kot neutemeljena zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 42/2002) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožena stranka v reviziji ni določno opredelila zatrjevanih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi česar sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti.

8. Tožena stranka v reviziji ponavlja navedbe, ki jih je navajala že v postopku pred nižjimi sodišči. Z nasprotovanjem ugotovitvi, da ni bilo zakonitega razloga za sklenitev druge in tretje zaposlitve za določen čas, nasprotuje dejanski ugotovitvi sodišča, da je tožnica v obdobju štirih mesecev dejansko odsotne delavke nadomeščala le en mesec, v ostalih treh mesecih pa le par dni. S tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa ni dovoljen revizijski razlog, zaradi česar teh navedb revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.

9. Na podlagi 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) se v primeru, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ob ugotovitvi, da razlog (nadomeščanje odsotnih delavk), zaradi katerega sta bili sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ni obstajal, je presoja sodišča druge stopnje, da sta bili pogodbi o zaposlitvi sklenjeni v nasprotju z zakonom, pravilna. Zato je očitek zmotne uporabe materialnega prava (54. člen ZDR) neutemeljen.

10. Glede na navedeno, revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. O stroških tožničinega odgovora na revizijo tožene stranke je sodišče odločilo glede na določbe prvega odstavka 155. člena ZPP.