Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 15. 7. 2020 in sklepa z dne 8. 6. 2020 in da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške zdravljenja na Tajskem v znesku 13.412,55 EUR, nastanitve v višini 868,03 EUR, potnih stroškov 496,60 EUR in 586,71 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je še, da stroški tožnice bremenijo proračun (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se je pritožila tožnica. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi ugodilo, odpravilo dokončno odločbo z dne 15. 7. 2020 in sklep z dne 8. 6. 2020 in zadevo vrnilo v novo upravno odločanje. Odločilo je še, da je dolžna tožena stranka na podlagi sklepa sodišča prve stopnje v zvezi z odločbo o brezplačni pravni pomoči Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani plačati stroške postopka v znesku 457,50 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške pritožbe za tožnico pa je dolžna povrniti tožena stranka v skladu z odločbo Službe za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

3. Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije postavlja sledeča vprašanja: ‒ ali je sodišče druge stopnje storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 319. člena ZPP, torej ali je z odločitvijo odločilo o že razsojeni stvari; ‒ ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da o zahtevku tožnice za povrnitev stroškov opravljenega zdravljenja še ni bilo odločeno in da ne bi smel biti zavržen ter ga vrnilo organu v vsebinsko presojo; ‒ ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je menilo, da sta postopek za odobritev zdravljenja v tujini in postopek za povračilo stroškov zdravljenja v tujini različna postopka, kjer se ne odloča o isti stvari in ju je mogoče kumulirati, ker odločitev v enem postopku ne vpliva na odločitev v drugem; ‒ ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka s pravnomočno odločbo odločala zgolj o pravici do zdravljenja v tujini, ne pa tudi o povrnitvi stroškov zdravljenja v tujini, zaradi česar naj bi o tožnikovi vlogi "za povrnitev stroška opravljenega zdravljenja" morala vsebinsko odločati; ‒ ali je možno zahtevati odločitev o višini ali obsegu zahtevka, ki je bil zavrnjen že po temelju; ‒ ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko meni, da je zavarovanka upravičena do povrnitve "nekega" stroška zdravljenja na Tajskem, četudi je to zdravljenje na Tajskem zavarovanki bilo pravnomočno zavrnjeno; ali je možno stroške zdravljenja povrniti tudi za zdravljenje, ki je opravljeno v nasprotju s pravnomočno sodno odločbo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.