Jedro

Prenos pogodbe je posebna oblika razpolagalnega pravnega posla, katerega razpolagalni učinki nastopijo s privolitvijo druge pogodbene stranke obligacijskega razmerja, ki se prenaša. Zakon privolitve v prenos pogodbe podrobneje ne ureja, vendar pa je mogoče utemeljeno sklepati, da za izjavo o privolitvi veljajo vsi pogoji za veljavnost pravnega posla. Tako je o privolitvi v prenos pogodbe mogoče sklepati tudi na podlagi ravnanja stranke, kar pomeni, da ni treba, da bi bila volja vselej izražena izrecno. In ker je prenos pogodbe konstrukt pogodbe o prevzemu dolga in cesije, se sme tudi pri presoji privolitve v prenos pogodbe upoštevati domneva iz tretjega odstavka 427. člena OZ.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega odgovora v znesku 12.163,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi kršitve Pogodbe o opravljanju storitev svetovalnega inženiringa in strokovnega nadzora pri pripravah in gradnji poslovno trgovskega centra A. Zatrjevala je, da bi v skladu s pogodbo, sklenjeno med pravdnima strankama, tožeča stranka morala opraviti (tudi) strokovni nadzor nad gradnjo, vendar pa do gradnje zaradi razlogov na strani tožene stranke (še) ni prišlo, oziroma je tožena stranka za izvedbo storitev, ki bi jih morala po pogodbi opraviti tožeča stranka, izbrala drugega izvajalca. Tožena stranka je v postopku ugovarjala pasivno legitimacijo zaradi prenosa pogodbe na tretjo osebo.

2. Sodišče prve stopnje je (v tretjem sojenju) odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi na ugotovitev, da je pogodba med pravdnima strankama razvezana ter zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1,965.141,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe (I. točka izreka sodbe). Odločilo je tudi o stroških postopka (II. točka izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o reviziji, pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (II. točka izreka sodbe); posledično je odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka (III. točka izreka sodbe).

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pravdnega postopka.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške revizijskega postopka.

Relevantno dejansko stanje

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva, na katera je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP): - Tožeča stranka (nadzorna inženirka) je s toženo stranko (naročnico - investitorko) 23. 7. 2001 sklenila Pogodbo o opravljanju storitev svetovalnega inženiringa in strokovnega nadzora pri pripravah in gradnji poslovno trgovskega centra A. (v nadaljevanju Pogodbo), s katero sta se pravdni stranki med drugim dogovorili, da bo tožeča stranka za toženo stranko pri izgradnji nakupovalnega centra opravila storitve svetovalnega inženiringa in strokovnega nadzora. Pravdni stranki sta 2. 12. 2005 sklenili še Dodatek 1 k Pogodbi (v nadaljevanju Dodatek).1 - Tožeča stranka je na podlagi Pogodbe opravila dela v obsegu 20 % in za ta dela izstavila dva računa, ki sta poravnana; prav tako je izvedla tudi nekatera dela po Dodatku 1, ki pa jih je plačala (s toženo stranko povezana družba) B., d. o. o. L. (v nadaljevanju B. d. o. o.).

- Od sklenitve Dodatka dalje je tožeča stranka vsa upravna dovoljenja pridobivala v imenu družbe B., d. o. o. (slednja ji je za to izdala tudi pooblastilo), tožeča stranka pa toženi stranki po tem datumu ni več zaračunala nobene obveznosti po Pogodbi. Račune je izdajala B., d. o. o. ter se pri tem sklicevala na Pogodbo.

- Do izgradnje nakupovalnega središča ni prišlo, zato tožeča stranka ni mogla izvesti strokovnega nadzora nad gradnjo objekta.

- Tožeči stranki je bilo znano, da družba B., d. o. o. nadomešča toženo stranko kot investitorka trgovskega centra C. in je bila s prenosom pogodbe na družbo B., d. o. o. nedvomno seznanjena.

- Tožnica se je kontinuirano vedla kot upnik iz pravnega razmerja z družbo B., d. o. o.: račune je naslavljala zgolj na družbo B., d. o. o., izpolnitve je sprejemala zgolj od omenjene družbe, prav tako pa je v zvezi z neporavnanimi obveznostmi iz spornega pogodbenega razmerja tožbo vložila zgolj zoper omenjeno družbo.

**O neutemeljenosti revizije**

7. Revizija ni utemeljena.

8. S prenosom pogodbe (122. člen OZ) kot instrumentom singularnega pravnega nasledstva ena pogodbena stranka (prenositelj) dvostranske pogodbe na tretjo osebo (prevzemnika), ki do tega trenutka ni bila pogodbena stranka, prenese svoj celovit položaj2, ki izhaja iz obligacijskega razmerja.3 Prvotna pogodbena stranka z učinki prenosa izgubi položaj pogodbene stranke, na njeno mesto pa v celoti stopi prevzemnik.4 Prenos pogodbe je posebna oblika razpolagalnega pravnega posla, katerega razpolagalni učinki nastopijo s privolitvijo druge pogodbene stranke obligacijskega razmerja, ki se prenaša. 9. V postopku je bilo med pravdnima strankama glede na ugovor pasivne letigitmacije zaradi zatrjevanega prenosa pogodbe zlasti sporno, ali je do prenosa pogodbe prišlo oziroma, ali je tožeča stranka za prenos pogodbe vedela in ali je vanj privolila. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je bila tožeča stranka o prenosu pogodbe od tožene stranke na družbo B., d. o. o. obveščena, predmet revizijske presoje pa je še vprašanje, ali je ravnanjem tožeče stranke (po obvestilu o prenosu) mogoče priznati naravo (konkludentne) privolitve k prenosu pogodbe, oziroma ali so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni (zakonski) pogoji za prenos pogodbe.

10. Zakon privolitve v prenos pogodbe podrobneje ne ureja, vendar pa je mogoče utemeljeno sklepati, da za izjavo o privolitvi veljajo vsi pogoji za veljavnost pravnega posla. Tako je o privolitvi v prenos pogodbe mogoče sklepati tudi na podlagi ravnanja stranke, kar pomeni, da ni treba, da bi bila volja vselej izražena izrecno.5 Takšno stališče podpira tudi teorija.6 In ker je prenos pogodbe konstrukt pogodbe o prevzemu dolga in cesije, se sme tudi pri presoji privolitve v prenos pogodbe upoštevati domneva iz tretjega odstavka 427. člena OZ.7

11. Revizijsko sodišče pritrjuje zaključku izpodbijane sodbe, da je tožeča stranka v prenos pogodbe privolila ter da je posledično ugovor pasivne legitimacije tožene stranke utemeljen. Ob ugotovljenih dejstvih in zgoraj pojasnjenem materialnopravnem stališču namreč ni mogoče priti do drugačnega zaključka, saj je bila tožeča stranka v odnosu do družbe B., d. o. o. ne le pasivna (kot to predvideva zakonski dejanski stan tretjega odstavka 427. člena OZ), pač pa je v njunem razmerju odigrala izrazito aktivno vlogo (zanjo je po pooblastilu pridobivala upravna dovoljenja, za opravljena dela po Pogodbi ji je izstavljala račune, vložila je celo tožbo zoper njo za plačilo računa za opravljena dela po Pogodbi), kar toliko bolj kaže na to, da je s prenosom pogodbe nedvomno soglašala. Slednje nenazadnje potrjuje tudi ugotovitev, da je v odnosu do tožene stranke po sklenitvi Dodatka postala povsem pasivna.

12. Revidentka ponovno (zgolj pavšalno) opozarja tudi na 13. člen Pogodbe, iz katerega izhaja, da so "Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe [so] veljavne le v pisni obliki kot dodatek k pogodbi." Drži, da je oblika izjave o privolitvi v prenos pogodbe odvisna od oblikovnih pogojev, določenih za pogodbo, ki se prenaša, vendar pa se za presojo učinkov neobličnostnega pogoja uporabljajo splošna pravila, ki v okoliščinah konkretnega primera nalagajo uporabo pravila o odpravi ničnostnih posledic z realizacijo (58. člena OZ).

**Odločitev o stroških (II. točka izreka sodbe)**

13. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka, toženi stranki pa je dolžna povrniti njene stroške revizijskega postopka (II. točka izreka). Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi in znašajo 12.163,40 EUR (9.950,00 EUR za nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300, 20,00 EUR za materialne stroške po tar. št. 6002 ter 2.193,40 EUR za 22 % DDV).

1 Sklenitev Dodatka 1 je bila posledica odločitve tožene stranke, da bo projekt gradila v dveh fazah. 2 Upniški in dolžniški položaj iz pravnega razmerja. 3 Juhart, M., v: Obligacijsko pravo (splošni del), GV založba, Ljubljana, str. 442. 4 Zato tudi stališča, da pomeni prenos pogodbe hkratni odstop terjatve in prevzem dolga. Cigoj, S.: Komentar obligacijskih razmerij, I. - IV. knjiga, ČU Uradni lest SRS, Ljubljana 1984-1986, str. 482. Juhart, M; Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, Ljubljana, str. 644. 5 Takšno stališče je skladno tudi z določbo prvega odstavka 18. člena OZ, po katerem se volja [za sklenitev pogodbe] lahko izjavi ne le z besedami, temveč tudi z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja obstoji. 6 Juhart, M., v: Obligacijsko pravo (splošni del), GV založba, Ljubljana, str. 445. 7 Ta določa, da se privolitev šteje za dano, če se brez omejitve sprejme kakšna izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.