Jedro

Predlog se zavrže

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeči stranki (v nadaljevanju: tožniku) je uslužbenec tožene stranke (v nadaljevanju: toženke) z varčevalnega računa odtujil vse prihranke v skupnem znesku 14.000,00 EUR, ta znesek pa mu je toženka nato skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi tudi vrnila. S tožbo je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 10.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter 9.000,00 EUR za pretrpljeni strah.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevku tožnika v celoti ugodilo in mu prisodilo odškodnino v višini 19.000,00 EUR. Tekom postopka je angažiralo dva izvedenca medicinske stroke, oba specialista psihiatrije. Po pritožbi toženke je sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo, kjer je drugo postavljena izvedenka dopolnila svoje prvotno mnenje in bila še dodatno zaslišana. Tako je bilo ugotovljeno, da je tožnik utrpel zelo močno, tri tedne trajajočo akutno stresno motnjo, srednje močno, dve leti trajajočo prilagoditveno motnjo ter predvidoma dve leti trajajočo zmerno do hudo depresivno motnjo, ob pregledu je bila ugotovljena tudi panična motnja. Sodišče druge stopnje je odločilo, da pritožbi toženke delno ugodi in tožniku s spremembo izpodbijane sodbe prisodi le še 6.000,00 EUR odškodnine, hkrati pa je spremenilo še odločitev o stroških. Odločilo je, da ta znesek tožniku pripada le iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ne pa tudi iz naslova pretrpljenega strahu. Zavrnilo je pritožbene navedbe toženke, s katerimi je zahtevala upoštevanje tožnikovih individualnih predispozicij v nasprotju s teorijo jajčne lupine.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije zastavlja vprašanje: "Ali je Višje sodišče v Kopru s citirano sodbo materialno pravno pravilno določilo višino denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in glede zavrnitve odškodnine za strah?" V predlogu se sklicuje na ugotovitve izvedenke in splošna načela, ki se uporabljajo pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo. Poudarja, da je bila s strani sodišča prve stopnje priznana odškodnina povsem ustrezna. Po ustaljeni sodni praksi bi tožniku pripadala odškodnina vsaj v višini dvajset povprečnih mesečnih plač, pri tem pa ne navede nobenih konkretnih odločb. V zaključku predloga ločeno napade odločitev drugostopenjskega sodišča, ki je zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova strahu v celoti zavrnilo, ter navaja, da je izvedenka njegove navedbe v mnenjih v celoti potrdila.

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Po šestem odstavku 367.b člena ZPP se predlog za dopustitev revizije zavrže, če stranka ne ravna po četrtem odstavku tega člena ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje.

6. Predlog tožnika po oceni Vrhovnega sodišča ne izpolnjuje zahtev iz 367.b člena ZPP. Tožnik namreč le pavšalno zatrjuje, da je vprašanje pomembno zaradi zagotovitve pravne varnosti in enotne uporabe prava, ter doda, da bi po ustaljeni sodni praksi za takšne duševne bolečine bil upravičen do odškodnine v višini vsaj dvajset povprečnih mesečnih plač. Ob tem ne navede prav nobene sodne prakse Vrhovnega sodišča ali višjih sodišč, ki bi potrjevala njegove navedbe.1 V splošnem sicer velja, da je sodna praksa s področja prisojanja odškodnin za duševne bolečine zaradi (začasnega) zmanjšanja življenjske aktivnosti v odsotnosti kakršnihkoli telesnih bolečin in drugih nevšečnosti med zdravljenjem, kar je značilno za primere, ko je zatrjevan nastanek takšne škode pri kršitvi pogodbenih obveznosti, manj obsežna. Vendar Vrhovno sodišče zgolj ob splošnem zavedanju, da gre za v praksi manjkrat obravnavano pravno področje, še ne more dopustiti revizije v primerih, ko je zatrjevani odstop od sodne prakse povsem neobrazložen in le pavšalno zatrjevan. Zakonodajalec je v četrtem odstavku zgoraj citiranega 367.b člena ZPP jasno določil, da na podlagi pavšalno oblikovanih predlogov za dopustitev revizije Vrhovno sodišče sploh ne more opraviti presoje, ali gre za pomembno pravno vprašanje. Predlog je zato nepopoln in ga je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrglo.

7. Predlagatelj mora zaradi neuspeha s predlogom stroške, ki jih je z njim imel, nositi sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej tudi VS RS sklep II DoR 383/2021 z dne 15. 12. 2021, VS RS sklep II DoR 119/2020 z dne 3. 7. 2020, VS RS sklep II DoR 382/2010 z dne 13. 1. 2011,VS RS sklep II DoR 164/2009 z dne 28. 1. 2010 idr.