Jedro

Toženci so v septembru 2013 začeli z izgradnjo nove javne kanalizacijske cevi na nepremičnini prve toženke, v dolžini 95 m, tik ob meji s tožnikovim zemljiščem. Tožnik je trdil, da so zašli na njegovo zemljišče, da so tam porušili zidano kamnito škarpo in 50 let staro smreko in da zaradi posega na njegovem zemljišču, ker so zvišali nivo javne ceste, sedaj prihaja do zamakanja. Tako je z negatorno tožbo zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja (poglobitev obeh zemljišč ob meji, izgradnjo škarpe, odstranitev stare kanalizacijske cevi z njegovega zemljišča). Zahteval pa je tudi plačilo odškodnine za nastalo škodo (8000 EUR za podrto škarpo in 2500 EUR za podrto smreko in za škodo na zemljišču) in plačilo uporabnine za neupravičeno uporabo njegove parcele med gradnjo (2850 EUR od prve in tretje toženke), zato ker je na njegovem zemljišču še vedno stara kanalizacijska cev (od decembra 2013 dalje skupaj 7.650 EUR od prve in druge toženke), ter za uporabo zemljišča zaradi dostopa do kanalizacijske cevi (od prve in druge toženke od 1. 2. 2016 dalje mesečno po 760 EUR).

Sodišče prve stopnje je vse njegove tožbene zahtevke zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Prav tako je zavrnilo pritožbo prve in tretje toženke zoper odločitev o stroških postopka.

Vrhovno sodišč eje odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženci so v septembru 2013 začeli z izgradnjo nove javne kanalizacijske cevi na nepremičnini prve toženke, v dolžini 95 m, tik ob meji s tožnikovim zemljiščem. Tožnik je trdil, da so zašli na njegovo zemljišče, da so tam porušili zidano kamnito škarpo in 50 let staro smreko in da zaradi posega na njegovem zemljišču, ker so zvišali nivo javne ceste, sedaj prihaja do zamakanja. Tako je z negatorno tožbo zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja (poglobitev obeh zemljišč ob meji, izgradnjo škarpe, odstranitev stare kanalizacijske cevi z njegovega zemljišča). Zahteval pa je tudi plačilo odškodnine za nastalo škodo (8000 EUR za podrto škarpo in 2500 EUR za podrto smreko in za škodo na zemljišču) in plačilo uporabnine za neupravičeno uporabo njegove parcele med gradnjo (2850 EUR od prve in tretje toženke), zato ker je na njegovem zemljišču še vedno stara kanalizacijska cev (od decembra 2013 dalje skupaj 7.650 EUR od prve in druge toženke), ter za uporabo zemljišča zaradi dostopa do kanalizacijske cevi (od prve in druge toženke od 1. 2. 2016 dalje mesečno po 760 EUR).

2. Sodišče prve stopnje je vse njegove tožbene zahtevke zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Prav tako je zavrnilo pritožbo prve in tretje toženke zoper odločitev o stroških postopka.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: ‒ Ali je dopustno z gradbenim dovoljenjem poseči v lastninsko pravico tretje osebe? ‒ Ali lastnik privatnega zemljišča, v čigar nepremičnino, zemljišče, so protipravno vgradili javni kanalizacijski vod, ni upravičen do plačila uporabnine za njegovo privatno zemljišče, zato, ker je bil javni kanalizacijski vod na novo zgrajen vzporedno, stari pa je bil puščen v privatnem zemljišču in je tam tudi zapuščen ter od tam ni bil odstranjen? ‒ Ali je zahtevek po protipravnem vznemirjenju lastninske pravice lahko zavrnjen ob izpolnjenih predpostavkah za negatorno tožbo, ne da bi tožena stranka dokazala obstoj omejitve lastninske pravice in s tem dovoljenosti posega v tujo lastnino? ‒ Ali je lastnik nepremičnine A; na katero se po protipravnem posegu tudi na tej nepremičnini A, s strani občine ter izvajalca gradbenih del; dolžan trpeti neposredne emisije, ki naj ne bi povzročale znatne škode, na tej nepremičnini A ter na hiši lastnika nepremičnine A? Ali je sploh dolžan trpeti kakršno koli emisijo ob upoštevanju protipravnega posega v njegovo lastninsko pravico? Ali mora lastnik/investitor poskrbeti, da se meteorne vode ne stekajo po nepremičnini A, ko je protipravno posegel v nepremičnino A, ki je v lasti drugega lastnika? ‒ Mora odvetnik, ki ni ne geodet ne gradbenik, še preden ustrezni izvedenec pojasni, kdo lahko poda mnenje glede sprememb višine parcele, res vedeti, da je to lahko zgolj izvedenec geodet? ‒ Ali sta sodišči prve stopnje s tem, ko fotografij predloženih 9. 4. 2019, ob dejstvu, da je konkretni postopek trajal od 25. 1. 2016 do 5. 2. 2021, sta pa bila po 9. 4. 2019 opravljena še dva naroka, 17. 5. 2019 in 10. 11. 2020, kršila določbo o prekluziji, glede predloženih dokazov? ‒ Sta sodišči prve in druge stopnje kršili določila o materialnem procesnem vodstvu, ko sta kljub navedbam, kdaj sta nastali fotografiji, samovoljno šteli, da ni mogoče ugotoviti kdaj naj bi nastali in sta jo posledično šteli za prepozni?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje predsedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367. a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).