Jedro

Pravnomočna sodba sodišča druge stopnje je bila pooblaščenki toženca vročena 14. 10. 2024. Pooblaščenka je predlogu za dopustitev revizije priložila pooblastilo z datumom 20. 5. 2024, iz katerega tudi ne izhaja, da bi bila pooblaščena za vložitev predloga za dopustitev revizije. Pooblastilo ni novo niti posebno, zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 11. 2022 in jo razveljavilo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri tožencu ni prenehalo z dnem 9. 11. 2022, temveč mu je trajalo do vključno 16. 2. 2023, skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 3. 2019. Zahtevek za priznanje delovnega razmerja po 17. 2. 2023 in zahtevek, da toženec tožnika pozove na delo, je zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora tožniku za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati delovno dobo in ga prijaviti v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ (III. točka izreka). Tožencu je naložilo tudi, da mora tožniku za obdobje od 9. 11. 2022 do 16. 2. 2023 obračunati nadomestilo bruto plače v višini 4.207,88 EUR ter mu izplačati pripadajoče neto zneske nadomestil z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar je tožnik zahteval drugače v tem delu, pa je zavrnilo (IV. točka izreka). V V. točki izreka je zavrnilo tožnikov zahtevek za obračun in izplačilo razlike nadomestila za obdobje od 17. 2. 2023 do vrnitve nazaj na delo. V VI. točki izreka je naložilo tožencu, da mora tožniku obračunati in izplačati denarno nadomestilo za neizkoriščen dopust v trajanju šestnajst delovnih dni v znesku 3.206,00 EUR bruto in mu izplačati pripadajoči neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar je tožnik zahteval več iz tega naslova, pa je zavrnilo. V VII. točki izreka je naložilo tožencu, da mora izvesti vplačilo v osebni varčevalni račun za dodatno pokojnino tožnika pri Prvi pokojninski družbi d. d. v skupnem znesku 304,39 EUR. V VIII. točki izreka je naložilo tožencu, da mora tožniku izplačati denarno povračilo v višini 50.494,56 EUR bruto, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, medtem ko je v presežku, za 25.247,28 EUR, njegov zahtevek iz tega naslova zavrnilo. V IX. točki izreka je tožencu naložilo, da plača tožniku njegove pravdne stroške v višini 2.031,30 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe ter odločilo, da mora toženec tožniku povrniti njegove pritožbene stroške, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Zoper to odločitev je toženec vložil predlog za dopustitev revizije.

4.Predlog ni dovoljen.

5.Predlog za dopustitev revizije je izredno pravno sredstvo. Na podlagi drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; v nadaljevanju ZPP) mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Novo pooblastilo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva (to je po pravnomočnosti izpodbijane odločbe). Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo je namreč povezana s posebnim preudarkom stranke in njenega odvetnika, kar se izraža tudi tako, da stranka podpiše novo pooblastilo potem, ko je bila seznanjena z vsebino odločbe, zoper katero je bilo vloženo izredno pravno sredstvo.

6.V tem individualnem delovnem sporu je bila pravnomočna sodba sodišča druge stopnje, ki je bila izdana 4. 9. 2024, vročena pooblaščenki toženca 14. 10. 2024. Na pooblastilu toženca, ki ga je njegova pooblaščenka priložila predlogu za dopustitev revizije, je naveden datum 20. 5. 2024, kar je pred izdajo izpodbijane drugostopenjske sodbe. To pooblastilo torej ni novo. Poleg tega iz njega ne izhaja, da bi šlo za posebno pooblastilo, torej da bi toženec z njim pooblaščenko pooblastil za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje.

7.Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki predloži napačno pooblastilo, poziva na odpravo pomanjkljivosti. Po stališču Ustavnega sodišča RS za odvetnika kot pravnega strokovnjaka ne more biti pretirano zahtevno opravilo, da predloži pravilno in popolno pooblastilo. Razumljivo je pričakovanje, da odvetnik kot pravni strokovnjak ve, kakšne so formalne zakonske zahteve v zvezi s pooblastili. Takojšnje zavrženje predloga za dopustitev revizije, ki mu ni priloženo pravilno pooblastilo, zato ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave.

8.Ker je predlogu za dopustitev revizije predloženo pooblastilo, ki ni novo niti posebno, je vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog kot nedovoljen zavrglo.

9.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

Op. št. (1)Tako npr. tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 219/2024 z dne 14. 8. 2024, sklep II DoR 119/2024 z dne 22. 5. 2024.

Op. št. (2)Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepih II DoR 73/2023 z dne 5. 4. 2024, II DoR 407/2021 z dne 17. 11. 2021.

Op. št. (3)Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09z dne 14. 6. 2011.

Op. št. (4)Sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 73/2023 z dne 5. 4. 2023, II DoR 182/2021 z dne 21. 7. 2021.