Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je javni uslužbenec, ki v nasprotju s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi po navodilih delodajalca redno opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, za zasedbo katerega ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, upravičen do plače po obračunski osnovi tega delovnega mesta z upoštevanjem napredovanj v plačnih razredih.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je javni uslužbenec, ki v nasprotju s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi po navodilih delodajalca redno opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, za zasedbo katerega ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, upravičen do plače po obračunski osnovi tega delovnega mesta z upoštevanjem napredovanj v plačnih razredih.

Obrazložitev

1. Ob ugotovitvah, da je bil tožniku ob prevedbi njegovega delovnega mesta s 1. 8. 2008 izdan aneks k pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu vzdrževalec IV, ki je bilo uvrščeno v 14. plačni razred, s tem da mu je bil ob upoštevanju 4. napredovanj priznan 18. plačni razred, da je ob obravnavi tožnikove pritožbe v zvezi z navedenim aneksom komisija za spremljanje in pomoč zaposlenim pri pojasnjevanju plačnega sistema dne 24. 5. 2010 ugotovila, da tožnik v okviru svojih zadolžitev dejansko opravlja zahtevnejše delo v okviru delovnega mesta vzdrževalec V, za katero pa ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe, da navedena odločitev komisije potem ni bila izvedena, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil tožnik glede na dejansko delo na zahtevnejšem delovnem mestu na podlagi 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) upravičen do uvrstitve v 19. plačni razred, torej zgolj za en plačni razred višje od plačnega razreda na delovnem mestu vzdrževalec IV, ker na delovnem mestu vzdrževalec V zaradi neizpolnjevanja pogoja izobrazbe ni bil upravičen do priznanja plačnega razreda ob upoštevanju napredovanj v tarifni skupini tega delovnega mesta. Glede na to mu je za čas od 1. 8. do 30. 9. 2008 priznalo razliko plače med 18. in 19. plačnim razredom, za naprej pa tožbeni zahtevek za plačilo razlike plače v celoti zavrnilo. Ugotovilo je tudi, da je tožnik glede na sklenjeno pogodbo za delovno mesto vzdrževalca IV s 1. 10. 2008 na podlagi napredovanja v plačnih razredih dosegel 19. plačni razred, tako da mu razlika v plači ne bo več nastajala.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v njenem zavrnilnem delu zavrnilo, pritožbi tožene stranke pa ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je zavrnilo tožnikov zahtevek tudi za plačilo razlike plače med 18. in 19. plačnim razredom za čas od 1. 8. do 30. 9. 2008. Ne glede na prakso, ki ji je sledilo sodišče prve stopnje, je presodilo, da se v tožnikovem primeru oziroma v primerih dejanskega dela na zahtevnejšem delovnem mestu ni mogoče sklicevati na določbe 19. člena ZSPJS o določitvi plačnega razreda ob premestitvi na drugo delovno mesto. Presodilo je, da je tožnik na podlagi določb 42. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sicer upravičen do plačila po dejanskem delu, to je do plačila po osnovnem 18. plačnem razredu delovnega mesta vzdrževalec V, vendar na tem delovnem mestu zaradi neustrezne izobrazbe ni bil upravičen do napredovanja v plačnih razredih in plačila plače glede na druge določbe ZSPJS. Ta plačni razred pa je z napredovanji že od 1. 8. 2008 dosegel tudi na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vzdrževalec IV in zato zaradi opravljanja zahtevnejših del pri plači ni bil oškodovan.

3. Tožnik predlaga, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija glede pravnega vprašanja, ali je tožnik, kot javni uslužbenec, ki mimo sklenjene pogodbe o zaposlitvi opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, na tem delovnem mestu v okviru pravice do plačila po delu upravičen do napredovanja v plačnih razredih. To vprašanje smiselno ponovi z vidika primerjave s sodelavci, ki opravljajo enako delo in z vidika uporabe določb ZDR in ZSPJS. Soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da njegovega položaja, ko je več let dejansko opravljal zahtevnejše delo, glede uvrstitve v plačni razred ni mogoče obravnavati v smislu premestitve na drugo delovno mesto, hkrati pa navaja, da je sodišče dejansko odstopilo od dosedanje sodne prakse in se Vrhovno sodišče do stališča, kakršno je bilo podlaga za zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka pred sodiščem druge stopnje, doslej še ni opredelilo.

4. Predlog je utemeljen.

5. Po presoji sodišča so podani pogoji za dopustitev revizije v smislu določb 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato je sodišče glede vprašanja, kot je oblikovano v izreku in dopušča vse vidike argumentacije, ki jih v predlogu načenja tožnik, revizijo dopustilo.