Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je v primeru, ko pogodba o zaposlitvi predvideva možnost znižanja plače zaradi nedoseganja vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov (in se s takšnim znižanjem ne posega v pravno varovan minimum pravic), takšno znižanje dopustno utemeljevati z nedoseganjem delovnih rezultatov, katerih delavka ni dosegla zaradi njenih ravnanj oziroma opustitev, ki hkrati predstavljajo tudi kršitve njenih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja; - ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da nedoseganja pričakovanih rezultatov ni mogoče utemeljiti na kršitvah delovnih obveznosti, temveč morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: – ali je v primeru, ko pogodba o zaposlitvi predvideva možnost znižanja plače zaradi nedoseganja vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov (in se s takšnim znižanjem ne posega v pravno varovan minimum pravic), takšno znižanje dopustno utemeljevati z nedoseganjem delovnih rezultatov, katerih delavka ni dosegla zaradi njenih ravnanj oziroma opustitev, ki hkrati predstavljajo tudi kršitve njenih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja; – ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da nedoseganja pričakovanih rezultatov ni mogoče utemeljiti na kršitvah delovnih obveznosti, temveč morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki plačilo odpravnine v znesku 37.200 EUR in odškodnino za izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka v znesku 18.600 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2019 do plačila na podlagi tretjega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji) v posledici njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo za neizrabljen letni dopust v znesku 2.477,93 EUR, razliko v plači za obdobje od januarja 2019 do maja 2019 v zneskih, razvidnih iz izreka sodbe (višji zahtevek je zavrnilo) in odškodnino zaradi nadlegovanja na delovnem mestu v znesku 2.500 EUR (višji zahtevek je zavrnilo). Zavrnilo je zahtevek iz naslova božičnice in delovne uspešnosti za obdobje od novembra 2017 do novembra 2018. Presodilo je, da je tožnica utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker ji je toženka nezakonito znižala plačo v mesecih januar, februar in marec 2019. 2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in znižalo znesek odpravnine na 8.680 EUR, zahtevek iz naslova odškodnine zaradi nadlegovanja na delovnem mestu pa je zavrnilo. V ostalem je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je glede utemeljenosti odpovednega razloga izhajalo s stališča, da kršitev delovnih obveznosti ne more biti razlog za znižanje plače iz naslova delovne uspešnosti, pač pa so razlogi lahko le objektivni in vezani na zahtevnost dela.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije izpostavlja dve vprašanji: – ali je v primeru, ko pogodba o zaposlitvi predvideva možnost znižanja plače zaradi nedoseganja vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov (in se s takšnim znižanjem ne posega v pravno varovan minimum pravic), takšno znižanje dopustno utemeljevati z nedoseganjem delovnih rezultatov, katerih delavka ni dosegla zaradi njenih ravnanj oziroma opustitev, ki hkrati predstavljajo tudi kršitve njenih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja; – ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da nedoseganja pričakovanih rezultatov ni mogoče utemeljiti na kršitvah delovnih obveznosti, temveč morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani, zato je revizijo dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.