Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnika, ki sta zahtevala ugotovitev solastninske pravice na njunih nepremičninah, sta navadna materialna sospornika, saj ne zakon ne narava pravnega razmerja zanju ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP). V takšnem položaju enotna opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni ustrezna, saj mora biti skladno z drugim odstavkom 41. člena ZPP diferencirana, t.j. za vsakega tožnika posebej. Pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov navadnih sospornikov pa tudi ni možnosti za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov na podlagi petega odstavka 367. člena ZPP.
Revizija se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ugodilo pa je podrednemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je prva tožnica solastnica do 3/4, drugi tožnik pa solastnik do ¼ novo nastalih parc. št. 35/2 in parc. št. 29/2, obe k. o. ..., razvidnih iz elaborata evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru, na podlagi pravnomočne sodne odločbe, št. elaborata P 103/2011 z dne 26. 6. 2014 in s številko rezervacije 91213-12 z dne 26. 6. 2014, ki ga je izdelal stalni sodni izvedenec geodetske stroke A. A. in je sestavni del te sodbe. Odločilo je tudi o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in spremenilo stroškovno določitev, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
3. Toženec zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Meni, da je revizija na podlagi petega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena. Uveljavlja bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da je sodišče odločitev oprlo na dejstva, ki sploh niso bila zatrjevana. Tako naj tožnika sploh ne bi zatrjevala originarne pridobitve lastninske pravice in je njuna tožba nesklepčna. Nižji sodišči sta tudi zmotno uporabili materialno pravo, saj je originarna pridobitev lastninske pravice z ustvaritvijo nove stvari možna zgolj pri premičninah (22. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR), pogoji za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem (25. člen ZTLR) pa niso izpolnjeni, saj sploh ni šlo za tuje zemljišče. Poleg tega je gradnja temeljila na dogovoru oziroma pravnem poslu, zato originarna pridobitev na podlagi 25. člena ZTLR ni mogoča. Meni, da je bila tožba v zvezi s priznanjem lastninske pravice tudi na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe, nesklepčna. Dokazovanje z izvedencem gradbene stroke je bilo zato izvedeno kot informativni dokaz, s čimer je sodišče kršilo 254. in 212. člen ZPP.
4. Revizija je bila vročena tožnikoma, ki nanjo nista odgovorila.
5. Revizija ni dovoljena.
6. V reviziji je sporna zgolj še odločitev o podrednem tožbenem zahtevku. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), sicer pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). V tem primeru mora stranka najprej vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP), revizijo pa šele po njeni morebitni dopustitvi. Tožnika sta v konkretnem primeru s podrednim tožbenim zahtevkom, ki sta ga postavila kasneje, zahtevala ugotovitev večjega solastniškega deleža na spornih nepremičninah zoper toženca. Ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta. Ob postavitvi podrednega tožbenega zahtevka sta tožnika navedla enotno vrednost 45.000,00 EUR, ki ji toženec ni ugovarjal, sprejelo pa jo je tudi sodišče prve stopnje (drugi in tretji odstavek 44. člena ZPP). Nižji sodišči sta ugotovili, da je prva tožnica solastnica do 3/4, drugi tožnik pa solastnik do ¼ novo nastalih parc. št. 35/2 in parc. št. 29/2, obe k. o. ...
7. Tožnika, ki sta zahtevala ugotovitev solastninske pravice na njunih nepremičninah, sta navadna materialna sospornika, saj ne zakon ne narava pravnega razmerja zanju ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP). V takšnem položaju enotna opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni ustrezna, saj mora biti skladno z drugim odstavkom 41. člena ZPP diferencirana, t.j. za vsakega tožnika posebej. Pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov navadnih sospornikov pa tudi ni možnosti za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov na podlagi petega odstavka 367. člena ZPP.(1)
8. Tudi če enotno opredeljeno vrednost delimo skladno z ugotovljenimi solastniškimi deleži tožnikov, vrednost spornega predmeta nobenega od njiju ne presega revizijskega praga. Vrednost spornega predmeta za prvo tožnico namreč znaša 33.750,00 EUR, za drugega tožnika pa 11.250,00 EUR. Toženec je v pritožbi sicer uveljavljal procesno kršitev, ker naj sodišče prve stopnje ne bi poskrbelo za opredelitev oziroma popravo vrednosti spornega predmeta (tretji odstavek 44. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je očitek zavrnilo, ker naj kršitev ne bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločanja. Menilo je, da tudi ni ogrožena pravica do revizije, ker na podlagi petega odstavka 367. člena ZPP pride do seštevanja. To stališče sodišča druge stopnje je ob zgoraj povedanem zmotno. Pritožbeni očitek toženca pa bi sodišče druge stopnje lahko zavrnilo že zato, ker toženec potem, ko je bil postavljen podredni tožbeni zahtevek in zanj označena (enotna) vrednost spornega predmeta, le-tej ni ugovarjal. 9. V obravnavanem primeru si torej pravdni stranki nista zagotovili revizije, ta pa tudi ni bila predhodno dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato je nedovoljena in jo mora revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavreči.(2) Revizijski neuspeh deli tudi zahteva toženca za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).
Op. št. (1): Primerjaj sodne odločbe VS RS II Ips 330/2011, II DoR 406/2012, II DoR 178/2011, idr..
Op. št. (2): Primerjaj sodne odločbe VS RS II Ips 599/1998, II Ips 172/1998, II Ips 475/2002, II Ips 453/2006, II Ips 1171/2008 idr..