Jedro

Med strankama ni sporno, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča in da nimata sredstev za izplačilo. Ker stanovanje predstavlja samostojno funkcionalno celoto in ga ni mogoče fizično deliti, se civilni delitvi ni več mogoče izogniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica je dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti 922,02 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila, v petnajstih dneh.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje opravilo civilno delitev nepremičnin - trisobnega stanovanja v večstanovanjski stavbi z uporabno površino 86 m2 in počitniškega objekta, ki v naravi predstavlja brunarico, z uporabno površino 24 m2. Civilno delitev je opravilo, ker med udeležencema nista bila sporna predmeta delitve in solastninska deleža pri njiju. Nadalje med udeležencema ni bilo sporno, da fizična delitev ni mogoča in da nobeden od njiju ne razpolaga s finančnimi sredstvi za izplačilo drugega.

2. Predlagateljica v pritožbi izpodbija sklep iz vseh treh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V pritožbi navaja, da je sodišče s sklepom delilo le stanovanje in počitniški objekt, ne pa tudi denarnih sredstev na računih nasprotnega udeleženca, kar je nepravilno, in predlaga, da sodišče odloči tudi o tem delu njenega zahtevka. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo, da je bil prvi odstavek 123. člena ZNP razveljavljen in da se uporablja le drugi odstavek. Nasprotuje civilni delitvi ter vztraja pri svojem predlogu, da prejme v izključno last stanovanje, nasprotni udeleženec pa počitniški objekt. Navaja, da bi moralo sodišče pri odločanju upoštevati potrebe udeležencev in njune upravičene interese na posameznih stvareh. Sodišče je z izpodbijanim sklepom predlagateljici kršilo ustavne pravice in svoboščine, in sicer pravico do zasebne lastnine, nedotakljivosti stanovanja, osebnega dostojanstva in varnosti, saj bo s prodajo stanovanja ostala brez svoje lastnine, za katero si je prizadevala in varčevala vse življenje. Drugega stanovanja nima, z izkupičkom si ga tudi ne bo mogla kupiti. Navaja, da bo vztrajala pri izvršilnem postopku zoper nasprotnega udeleženca, nadalje, da se je ta s sodno poravnavo zavezal, da bo plačeval stroške za stanovanje, ki jih ne plačuje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in ustavi postopek delitve solastnega premoženja, ker ni soglasja strank.

3. Nasprotni udeleženec nasprotuje pritožbenim razlogom in se pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S posplošenimi pritožbenimi očitki in ponavljanjem trditev iz predloga in pripravljalnih vlog predlagateljica ne more vzbuditi nobenega dvoma v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je celostna in prepričljiva ter v celoti upošteva metodološki napotek iz 8. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP. Na podlagi takšne dokazne ocene je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo za odločitev relevantna dejstva in jih materialnopravno pravilno interpretiralo.

6. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi sodišče moralo razdeliti tudi denarna sredstva na računih nasprotnega udeleženca. S sklepom, sprejetim v tem postopku dne 25. 11. 2005 (list. št. 37 sodnega spisa in naslednji), je sodišče nepravdni postopek v delu, v katerem je predlagateljica zahtevala delitev denarnih sredstev na računih in dobička podjetja A., pravnomočno ustavilo z obrazložitvijo, da v nepravdnem postopku o denarnih terjatvah predlagateljice, ki so po višini sporne, ni možno odločati, ampak se o terjatvah odloča v pravdnem postopku, saj ima predlagateljica zoper nasprotnega udeleženca lahko le obligacijski zahtevek. Ker je bil postopek v zvezi z navedenim skupnim premoženjem pravnomočno ustavljen, je nerazumljiva in neutemeljena zahteva predlagateljice, da naj sodišče odloča tudi o tem zahtevku. Podatki spisa izkazujejo, da je predlagateljica vložila tožbo le glede deleža pri podjetju A. in je bilo s sodbo v zadevi I P 918/2006 z dne 18. 5. 2009 že pravnomočno odločeno, da mora nasprotni udeleženec predlagateljici iz naslova skupnega premoženja, to je sredstev od prodaje podjetja, naloženih v vrednostne papirje, plačati 13.144,72 EUR. V preostanku je bil zahtevek zavrnjen. Predlagateljica se očitno ni odločila v pravdi uveljavljati terjatev iz naslova denarnih sredstev na računih nasprotnega udeleženca, zato tega sedaj v nepravdnem postopku ne more več sanirati.

7. Tudi pritožbena trditev, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ni utemeljena. Res je bil prvi odstavek 123. člena ZNP razveljavljen, vendar je predlagateljica spregledala, da je bil razveljavljen ob sprejetju Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki v 70. členu določa, da solastniki sporazumno določijo način delitve solastnine, če se ne morejo sporazumeti, pa odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev v naravi ni mogoča, niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina. Gre za t.i. civilno delitev. O navedenih določilih je v izpodbijanem sklepu stranki pravilno poučilo sodišče prve stopnje.

8. Glede na to, da med strankama nista bili sporni dejstvi, da fizična delitev ni mogoča in da nimata sredstev za izplačilo, in ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da stanovanje in počitniški objekt predstavljata samostojni funkcionalni celoti in ju glede na namen in velikost ni mogoče fizično deliti, se predlagateljica civilni delitvi ne more več upirati (primerjaj drugi odstavek 70. člena SPZ). Zato je neutemeljen pritožbeni predlog, da naj sodišče, ker ni soglasja strank, pritožbi ugodi in postopek delitve ustavi. Predlagateljica ne zatrjuje, da je bila delitev predlagana ob neprimernem času (69. člen SPZ). Tudi glede na dolgotrajnost tega postopka ima nasprotni udeleženec pravico zahtevati, da se skupno premoženje končno razdeli.

9. Predlagateljica neutemeljeno vztraja pri delitvi solastnega premoženja tako, da prejme v izključno last stanovanje, nasprotni udeleženec pa počitniški objekt. Glede na v izpodbijanem sklepu ugotovljeno vrednost stanovanja in počitniškega objekta in glede na deleže, ki jih imata pri skupnem premoženju (predlagateljica 35 %, nasprotni udeleženec pa 65 %), je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi bila fizična delitev na način, kot ga predlaga predlagateljica, za nasprotnega udeleženca absolutno v njegovo škodo.

10. Pritožbene navedbe glede sklenitve sodne poravnave in izvršilnega postopka za odločitev niso bistvene, zato se pritožbeno sodišče o njih ne izreka. Delitve počitniškega apartmaja na ... nobena od strank v tem postopku ni predlagala, postavlja se tudi vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča, glede na to, da se nepremičnina nahaja v tujini (načelo lex loci).

11. Ob povedanem je pritožbeno sodišče, ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP).

12. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato je dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti stroške za odgovor na pritožbo. Skladno s tarifo, ki je veljala ob vložitvi predloga (2003), mu gre pravilno priglašenih 1.625 točk, kar znaša 745,88 EUR, 2 % materialni stroški od 1.000 točk znašajo 9,18 EUR, 1 % materialni stroški od preostanka točk 2,87 EUR, 22 % DDV znaša 164,09 EUR, skupaj 922,02 EUR.