Jedro

Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba upravnega organa prve stopnje in zadeva vrnjena temu organu v ponovni postopek, ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Murska Sobota, št. 330-3239/2011-23(0406) z dne 9. 3. 2012, zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v nov postopek ter odločilo o stroških postopka. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ sicer odobril pravni posel za promet s kmetijskimi zemljišči parc. št. ..., vse k. o. P., sklenjen po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 254/2010 z dne 4. 3. 2012 med tožnikoma kot prodajalcema in stranko z interesom kot kupko. Upravni organ v obrazložitvi navaja, da je vlogo za odobritev pravnega posla podala le stranka z interesom, ki je tožnika pozvala k sklenitvi pogodbe. Ker sta to odklonila, je vložila tožbo z zahtevkom za sklenitev pogodbe in z njo uspela. Ker so ostali sprejemniki ponudbe od nakupa odstopili oziroma zanj niso zainteresirani, niti niso vložili vloge za odobritev pravnega posla, mu ni treba ugotavljati izpolnjenosti pogojev za predkupno pravico iz 23. člena oziroma pogojev za kmetijske organizacije po petem odstavku 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Tožena stranka je z odločbo, št. 33008-55/2012/2 z dne 18. 9. 2014, zavrnila pritožbo tožnikov zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da četrti odstavek 23. člena ZKZ prodajalcu omogoča prosto izbiro kupca le v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, kar upoštevaje argument a contrario pomeni, da je v primeru, ko vlagatelj vloge za odobritev pravnega posla uveljavlja predkupno pravico, treba preveriti, ali izpolnjuje pogoje za zatrjevano predkupno pravico ne glede na to, ali je morebiti edini vlagatelj vloge po 22. členu ZKZ.

3. Zoper navedeno sodbo je vložila revizijo stranka z interesom (v nadaljevanju revidentka). Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZKZ o odobritvi pravnega posla, zlasti 19. in 23. člen ZKZ. Sklicuje se na načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 in meni, da je stališče, sprejeto v izpodbijani sodbi, v nasprotju z namenom zakonodajalca. Trdi tudi, da ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus, ter da s tožbo izpodbijani upravni akt očitno nima nobenih posledic za tožnika oziroma so te posledice zanemarljive. Hkrati z revizijo predlaga izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 in priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezano enotno uporabo zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.

6. V obravnavani zadevi je s prvostopenjsko sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek. To pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe upravnega organa prve stopnje, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidentke ni dokončno odločeno. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel sodbo.

7. Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1. 8. Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi, odpravljena odločitev upravnega organa prve stopnje in je ta postal kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločbe, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Takšna odločitev predstavlja že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča (npr. zadeve X Ips 1390/2005, X Ips 820/2007, X Ips 679/2008, X Ips 305/2010, X Ips 495/2010, X Ips 164/2011, X Ips 108/2012, X Ips 135/2012, X Ips 400/2014).

9.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

10. Revidentka je v reviziji predlagala tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, procesna predpostavka za njeno izdajo ni več izpolnjena. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je zato Vrhovno sodišče zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1. K III. točki izreka:

11. Izrek o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.