Jedro

Temeljno merilo dovoljenosti revizije je z novelo ZPP-E postalo pomembnost spornega pravnega vprašanja in to ne le za konkretno zadevo, pač pa širše - za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen ZPP). Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije (četrti odstavek 367.b člen ZPP). Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva pa ni nepremostljiva, niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.

Predlog za dopustitev revizije bistveno presega število in obseg pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba. Poleg nerelevantnosti številnih predlagateljičinih stališč, pa je več od teh stališč tudi ponovljenih, nekatera tudi večkrat, čeprav v malenkostno spremenjeni ubeseditvi. Predlog tako očitno ne izpolnjuje zahtev po jasnosti in kratkosti.

Pri nasprotovanju razlogom Upravnega sodišča predlagateljica ne izlušči bistva pravnega problema, niti ga na kratko ne utemelji, čeprav relevantno procesno gradivo ni obsežno in so tudi nosilni razlogi izpodbijane sodbe jasno razumljivi. Povsem so izostali razlogi, zakaj naj bi Upravno sodišče posamezno vprašanje rešilo nezakonito.

Izrek

I. Predlog se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila zahtevo za razveljavitev odločbe Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 31227-9/2017-68/102 z dne 26. 7. 2019 po nadzorstveni pravici. Z navedeno odločbo je Urad dovolil stranki z interesom kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Ob tem je določil, da se navedeno dovoljenje glede delitve nadomestil nanaša samo na delitev nadomestil kolektivnim organizacijam, ki imajo dovoljenje za razdeljevanje nadomestil med upravičene imetnike pravic.

2. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je z odločbo, št. 312-296/2019-16 z dne 23. 3. 2020, navedeno zahtevo zavrnilo. Zoper to odločbo je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu.

3. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s svojo sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo in pritrdilo razlogom toženke, da v obravnavani zadevi očitna kršitev materialnega prava ni podana. Pojasnilo je tudi, da je tožnica v zahtevi za razveljavitev po nadzorstveni pravici navajala nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja pa ni mogoče razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici.

4. Tožnica (predlagateljica) je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. V njem nasprotuje razlogom Upravnega sodišča, izpostavlja kršitve materialnega prava, postopkovne kršitve in ustavne kršitve ter vztraja pri upoštevanju dejstev in listin, ki naj bi dokazovale, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo navedenega dovoljenja stranki z interesom.

**K I. točki izreka**

5. Predlog ni dovoljen.

6. Vrhovno sodišče je že večkrat obrazložilo, da kot precedenčno sodišče z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo.1 Trend spreminjanja od varovanja zasebnega k varovanju javnega interesa je z novelama ZPP2 dobil tudi normativno podlago. Temeljno merilo dovoljenosti revizije je z novelo ZPP-E postalo pomembnost spornega pravnega vprašanja in to ne le za konkretno zadevo, pač pa širše - za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen ZPP).

7. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Tako četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

8. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča.3 Stroga zakonska zahteva pa ni nepremostljiva, niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.4

9. Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je torej njegova popolnost.5 Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj problemsko in silogistično osredotočati.6

10. Predlog, ki se nanaša na sodbo Upravnega sodišča z 8 stranmi, ima kar 23 strani in vsebuje 10 vprašanj, kar bistveno presega število in obseg pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba. Poleg nerelevantnosti številnih predlagateljičinih stališč, pa je več od teh stališč tudi ponovljenih, nekatera tudi večkrat, čeprav v malenkostno spremenjeni ubeseditvi. Predlog tako očitno ne izpolnjuje zahtev po jasnosti in kratkosti.

11. Pri nasprotovanju razlogom Upravnega sodišča predlagateljica ne izlušči bistva pravnega problema, niti ga na kratko ne utemelji, čeprav relevantno procesno gradivo ni obsežno in so tudi nosilni razlogi izpodbijane sodbe jasno razumljivi. V predlogu na več mestih posplošeno zatrjuje, da je Upravno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka oziroma smiselno ponavlja tožbene navedbe, na katere je odgovorilo že Upravno sodišče. V vseh teh primerih pa povsem izostanejo razlogi, zakaj naj bi Upravno sodišče posamezno vprašanje rešilo nezakonito.

12. Predlagateljica se v predlogu nekonkretizirano sklicuje na številne odločbe Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča, vendar ob tem ne izkaže niti odstopa od sodne prakse, ne opravi skoraj nikakršne primerjave te prakse z obravnavano zadevo, niti ne utemelji pomena zadeve za razvoj sodne prakse.

13. Ker glede na navedeno predlagateljica zahtevam iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP ni zadostila, je Vrhovno sodišče predlog na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP zavrglo.

**K II. točki izreka**

14. Predlagateljica je v predlogu zahtevala povrnitev stroškov predloga, vendar s predlogom ni uspela, zato sama nosi svoje stroške predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča II DoR 318/2021 z dne 20. 10. 2021. 2 ZPP-D (Ur. l. RS 45/08) in ZPP-E (Ur. l. RS 10/17). 3 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017. 4 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022. 5 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča II DoR 185/2022 z dne 27. 7. 2022. 6 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020.