Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta v nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP o določitvi vrednosti spornega predmeta. Kadar se tožbeni zahtevek (predlog v nepravdnem postopku) nanaša na denarni znesek, je vrednost določena že s samim tožbenim zahtevkom (predlogom v nepravdnem postopku). Med postopkom ocenjena drugačna vrednost, pa čeprav ocenjena s pomočjo sodnega cenilca, ki ga je določilo sodišče, ne more vplivati na vrednost spornega predmeta, kadar gre za denarni zahtevek.
Revizija se zavrže .
1. Sodišče prve stopnje je določilo 9.466,98 EUR odškodnine za razlaščeno nepremičnino parc. št. 1643/5 k.o. .., z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2013 do plačila, in predlagateljici naložilo plačilo stroškov postopka nasprotne udeleženke. Odločitev o manjvrednosti drugih nepremičnin je pridržalo.
2. Sodišče druge stopnje je zavrglo pritožbo nasprotne udeleženke v delu, ki je izpodbijala odločitev o tem, da bo o predlogu o manjvrednosti drugih parcel odločeno z dopolnilnim sklepom. Delno je ugodilo pritožbi predlagateljice in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odškodnino znižalo na 3.211,57 EUR, sicer pa je pritožbo predlagateljice in pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3. Nasprotna udeleženka je vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da revizijsko sodišče razveljavi sklep sodišča druge stopnje, I. in III. točko sklepa sodišča prve stopnje ter zadevo v tem obsegu vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.
4. Revizija je bila vročena predlagateljici, ki je nanjo odgovorila, vendar je odgovor na revizijo vložila pomočnica državnega pravobranilca. Pomočnik državnega pravobranilca je na podlagi pooblastila državnega pravobranilca upravičen za zastopanje pred okrajnimi in okrožnimi sodišči ter pred upravnimi organi (drugi odstavek 27. člena Zakona o državnem pravobranilstvu). Ker pomočnik državnega pravobranilca nima zakonskega pooblastila za zastopanje pred sodišči višje stopnje, ne more vložiti odgovora na revizijo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, četudi ga je za to pooblastil državni pravobranilec.(1) Vrhovno sodišče odgovora na revizijo zato ni upoštevalo.
5. Revizija ni dovoljena.
6. V nepravdnih postopkih je revizija dovoljena le izjemoma, če tako določa zakon (35. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP). V postopkih določanja odškodnine je zoper odločbo sodišča druge stopnje revizija dovoljena (103. člen ZNP), če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v drugem odstavku 367. člena predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije, to je 40.000,00 EUR.(2)
7. Nasprotna udeleženka je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločitve ocenila na 59.130,91 EUR, kar pomeni razliko med cenitvijo cenilca gradbene stroke, s katero se je nasprotna udeleženka strinjala, in cenitvijo cenilke gozdarske stroke, ki jo je upoštevalo sodišče prve stopnje.
8. Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta v nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP o določitvi vrednosti spornega predmeta. Kadar se tožbeni zahtevek (predlog v nepravdnem postopku) nanaša na denarni znesek, je vrednost določena že s samim tožbenim zahtevkom (predlogom v nepravdnem postopku). Med postopkom ocenjena drugačna vrednost, čeprav ocenjena s pomočjo sodnega cenilca, ki ga je določilo sodišče, ne more vplivati na vrednost spornega predmeta, kadar gre za denarni zahtevek.(3) V predlogu za določitev odškodnine je bila predlagana odškodnina v višini 17.432,58 EUR. Izpodbijani del pravnomočne odločbe lahko pomeni le razliko med prisojeno in predlagano odškodnino (vrednost celotnega predmeta nepravdnega postopka), ki v tem primeru ne presega 40.000,00 EUR.
9. Ker izpodbijan del pravnomočne odločbe ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s 384. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
(1) Prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 42/2006 z dne 30. 1. 2007 in VIII Ips 137/2006 z dne 13. 3. 2007. (2) Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 276/2012 z dne 13. 3. 2014. (3) Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 517/2001 z dne 21. 2. 2002.