Jedro

Dogovor o ari mora biti jasen in nedvoumen. Samo na podlagi okoliščine, da je ena stranka drugi ob sklenitvi pogodbe plačala določen denarni znesek (še zlasti, če je njena obveznost, ki je nastala s sklenitvijo pogodbe, denarna obveznost), ni mogoče sklepati, da sta se stranki s tem (konkludentno) dogovorili za aro. V dvomu je zato treba šteti, da ima takšno plačilo značilnost delne izpolnitve, in ne tudi osrednje funkcije are - utrditve pogodbenih obveznosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca dolžna tožnikom nerazdelno plačati 13.222,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 1996 dalje. Naložilo jima je tudi nerazdelno plačilo pravdnih stroškov tožnikov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženca vložila revizijo. Uveljavljata bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlagata spremembo sodb z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Grajata zaključek sodišč o nerealiziranosti ustno sklenjene prodajne pogodbe in pri tem navajata dejstva, ki naj bi dokazovala nasprotno (npr. da sta toženca nepremičnino izročila tožnikom, da so ti v predmetni hiši prebivali več kot tri leta, da so na njej opravili več adaptacijskih del, ki jih v primeru, če se ne bi šteli za njene lastnike, ne bi opravili, da so tožencema izročili 35.000 DEM itd.). Ker sodb v zvezi z navedenim ni mogoče preizkusiti, je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vztrajata, da je bil znesek 35.000 DEM izročen kot ara ter se pri tem sklicujeta na določili 80. in 126. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Izpodbijata dokazno oceno potrdila o plačilu 35.000 DEM.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožnikom, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Ara je določen denarni znesek oziroma določena količina drugih nadomestnih stvari, ki jo ob sklenitvi pogodbe ena pogodbena stranka izroči drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. Da bi imel dogovor o ari pravne učinke, mora biti poleg splošnih predpostavk, ki veljajo za vse pravne posle, izpolnjena dodatna predpostavka - izročitev denarnega zneska, ki je predmet are. Samo obljuba ene stranke, da bo drugi ob sklenitvi pogodbe izročila aro, nima pravnih učinkov. Druga pomembna značilnost dogovora o ari je njegova akcesorna narava. Njegova veljavnost je odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena. Če ta glavna pogodba ni bila (veljavno) sklenjena, tudi dogovor o ari nima pravnega učinka, znesek, ki je bil plačan kot ara, pa ima značilnost izpolnitve brez pravnega temelja.(1)

7. Pravdni stranki sta se v letu 1996 dogovorili za nakup oziroma prodajo nepremičnine parc. št. 177/7 k.o. ... Kupna pogodba je bila sklenjena ustno, tožniki pa so ob tem tožencema izročili 35.000 DEM. Odločilno vprašanje v tej zadevi je, ali je bil navedeni znesek izročen kot ara ali kot del kupnine. Dogovor o ari mora biti jasen in nedvoumen. Samo na podlagi okoliščine, da je ena stranka drugi ob sklenitvi pogodbe plačala določen denarni znesek (še zlasti, če je njena obveznost, ki je nastala s sklenitvijo pogodbe, denarna obveznost), ni mogoče sklepati, da sta se stranki s tem (konkludentno) dogovorili za aro. V dvomu je zato treba šteti, da ima takšno plačilo značilnost delne izpolnitve, in ne tudi osrednje funkcije are - utrditve pogodbenih obveznosti.(2) Dejanska ugotovitev, ki je v revizijskem postopku zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče izpodbijati je, da toženca, ki sta imela glede tega dokazno breme, dogovora o ari nista dokazala. Sodišči sta zato pravilno presodili, da tožniki tožencema niso izročil are, ampak delno plačilo, zato v tem primeru ne pridejo v poštev določbe 79. do 81. člen ZOR. Ob tem revizijsko sodišče še dodaja, da stranka, ki aro prejme, to lahko zadrži le, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala, torej če je pogodba razvezana zaradi vzroka, za katerega odgovarja druga pogodbena stranka (prvi odstavek 80. člena ZOR). Samo dejstvo, da je bila ara dogovorjena oziroma izročena, tako še ne zadostuje. Te okoliščine pa v konkretnem primeru niso bile ugotovljene, niti ne (pravočasno) zatrjevane.

8. Ker se torej toženca neutemeljeno sklicujeta na pravico zadržanja prejetega plačila po določbah o ari, je pravilna odločitev nižjih sodišč, da morata tožnikom vrniti prejeto korist, torej vrniti znesek prejetega delnega plačila skupaj z obrestmi. Revizijsko razlogovanje, da je bila ustno sklenjena prodajna pogodba skoraj v celoti realizirana in je zato konvalidirala, po pojasnjenem, navedenega ne more spremeniti. Tako se izkaže za neutemeljeno tudi uveljavljena procesna kršitev.

9. Revizijsko sodišče je revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi predlagano povrnitev revizijskih stroškov.

Op. št. (1): Primerjaj Plavšak, N., Juhart, M. in drugi; Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 390 in 391. Vrenčur, R.; Ara - zavarovanje v prometu z nepremičninami, Pravna praksa, št. 7/2005, str. 11. Op. št. (2): Primerjaj Plavšak, N., Juhart, M. in drugi; Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 391. Blagojević, B. T., Krulj, V.; Komentar Zakona o obligacionim odnosima, Savremena administracija, 1986, Beograd, 1. knjiga, str. 271. Vrenčur, R.; Ara - zavarovanje v prometu z nepremičninami, Pravna praksa, št. 7/2005, str. 11 in nasl. Strohsack, B.; Obligacijska razmerja I, ČZ Uradni list RS, Ljubljana 1992, str. 143.