Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali iz tožbenih trditev, (1) da je prvotoženec po pravnomočni sodbi dolžan tožniku plačati odškodnino, (2) da je med odškodninsko pravdo z ženo sklenil sporazum o delitvi skupnega premoženja, katerega predmet je bila edina nepremičnina, ki je bila po zemljiškoknjižnih podatkih v njegovi lasti, delež, ki mu je pripadel po sporazumu, pa je z darilno pogodbo odsvojil hčeri, (3) da je edini dohodek, tj. pokojnina, obremenjena z drugim dolgom do leta 2050, drugega premoženja pa nima, in (4) da sta bili pogodbi sklenjeni z nedopustnim namenom in nagibom, za katerega sta sopogodbenici vedeli, in v očitnem neskladju med voljo in izjavo, izhaja sklep, da je vsaka od pogodb zaradi nedopustne podlage oziroma nedopustnega nagiba nična.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali iz tožbenih trditev, (1) da je prvotoženec po pravnomočni sodbi dolžan tožniku plačati odškodnino, (2) da je med odškodninsko pravdo z ženo sklenil sporazum o delitvi skupnega premoženja, katerega predmet je bila edina nepremičnina, ki je bila po zemljiškoknjižnih podatkih v njegovi lasti, delež, ki mu je pripadel po sporazumu, pa je z darilno pogodbo odsvojil hčeri, (3) da je edini dohodek, tj. pokojnina, obremenjena z drugim dolgom do leta 2050, drugega premoženja pa nima, in (4) da sta bili pogodbi sklenjeni z nedopustnim namenom in nagibom, za katerega sta sopogodbenici vedeli, in v očitnem neskladju med voljo in izjavo, izhaja sklep, da je vsaka od pogodb zaradi nedopustne podlage oziroma nedopustnega nagiba nična.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, sklenjene med prvotožencem in tretjetoženko, za ugotovitev ničnosti sporazuma o določitvi deleža na skupnem premoženju, sklenjenega med prvotožencem in drugotoženko, ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožencem je naložilo plačilo tožnikovih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da toženci sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka. Zavzelo je stališče, da je "tožnik že s predloženimi dokazi zadostil svojemu dokaznemu bremenu (ob podani tožbeni trditveni podlagi namreč že predloženi dokazi kažejo na toženčev nedopustni namen razpolaganja s svojim premoženjem zaradi izognitve plačilu odškodnine)" in da zato dokazna ocena izpovedb tožencev, vsebovana v izpodbijani sodbi, ni bila potrebna.

3. Toženci so v predlogu za dopustitev revizije izpostavili, da je bila tožba nesklepčna (tožnik ni zatrjeval, da nepremičnine, ki so bile predmet sporne pogodbe, ne bi predstavljale skupnega premoženja, niti da bi nedopusten nagib bistveno vplival na prvotoženčevo voljo za sklenitev pogodbe) in da s predlaganimi dokazi tožnik ni dokazal svojih trditev (sledeč praksi Vrhovnega sodišča je treba ničnost dokazati in se ne domneva, tožnik pa je v dokaz svojih trditev predlagal le vpogled v spis odškodninske pravde, vpogled v zemljiškoknjižni izpisek za sporni nepremičnini, poizvedbe pri ZPIZ in pribavo odločb, na podlagi katerih je prvotoženčeva pokojnina obremenjena do leta 2050), sodišče pa je s kršitvijo razpravnega načela in pravil o dokaznem bremenu ugodilo zahtevku. Trdijo še, da sodišči nista navedli razlogov o odločilnih dejstvih (in da je zato podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) in da dokazna ocena ne ustreza zahtevam iz 8. člena ZPP.

4. Glede vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).