Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je konkludentno dejanje, i. e. izselitev solastnika (tožnice) iz nepremičnine, ob hkratnem (tihem) soglasju, da mladoletni sin solastnikov (pravdnih strank) ostane v nepremičnini, mogoče šteti kot soglasje za bivanje in uporabo nepremičnine oziroma prenos pravice do uporabe solastnika (tožnice) na tretjo osebo. V kolikor da, ali je solastnik (tožnica) v tem primeru upravičena od drugega solastnika (toženca) zahtevati plačilo uporabnine.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je konkludentno dejanje, i. e. izselitev solastnika (tožnice) iz nepremičnine, ob hkratnem (tihem) soglasju, da mladoletni sin solastnikov (pravdnih strank) ostane v nepremičnini, mogoče šteti kot soglasje za bivanje in uporabo nepremičnine oziroma prenos pravice do uporabe solastnika (tožnice) na tretjo osebo. V kolikor da, ali je solastnik (tožnica) v tem primeru upravičena od drugega solastnika (toženca) zahtevati plačilo uporabnine.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za plačilo uporabnine zaradi uporabe skupnega premoženja do višine 26.506,12 EUR, višji zahtevek pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: ‒ Ali je solastnik (tožnica) upravičen do plačila uporabnine za stanovanje, ki ga ni uporabljal, kljub dejstvu, da od drugega solastnika (toženca) do dneva vložitve tožbe niti pisno niti ustno nikoli ni zahteval izročitve in prepustitve souporabe ter posesti stanovanja, prav tako ni zahteval plačila uporabnine? ‒ Ali pravnomočna obsodilna sodna odločba drugega solastnika (tožnika), brez izrecnega pisnega ali ustnega zahtevka solastnika (tožnice) na izročitev in predajo posesti, predstavlja zadostno in utemeljeno podlago za zaključek sodišča, da solastnik (tožnica) ni prostovoljno opustil posesti ter da solastniku (tožnici) v posledici navedenega pripada uporabnina)? ‒ Ali je solastnik (tožnica) upravičen do plačila uporabnine za stanovanje, ki ga ni uporabljal kljub dejstvu, da od drugega solastnika (toženca) do dneva vložitve tožbe niti pisno niti ustno nikoli ni zahteval prepustitve souporabe stanovanja, je pa z njim glede ostalih stvari kontaktiral tako osebno kakor tudi preko pooblaščencev (odvetnikov) in na drugega solastnika (toženca) naslavljal druge zahtevke? ‒ Ali je solastnik (tožnica) privolil v prikrajšanje in posledično ni upravičen do plačila uporabnine, v kolikor se solastnik (tožnica) iz nepremičnine prostovoljno izseli v času trajanja ukrepa prepovedi približevanja, ki je bil izrečen drugemu solastniku (tožencu), kateremu je bil objektivno onemogočen in prepovedan dostop do nepremičnine? Ali je v takšnem primeru mogoče šteti, da je drug solastnik (toženec) uporabo nepremičnine solastniku (tožnici) preprečil? ‒ Ali je mogoče šteti, da je solastnik (tožnica) privolila v prikrajšanje, in da posledično ni upravičen do uporabnine, v kolikor solastnik (tožnica) sam izrecno izjavi, da se drug solastnik (toženec) lahko vrne nazaj v nepremičnino, ker solastnik (tožnica) sam odhaja iz nepremičnine? ‒ Ali je mogoče šteti, da je solastnik (tožnica) privolila v prikrajšanje, in da posledično ni upravičen do uporabnine, v kolikor solastnik (tožnica) obdrži ključe nepremičnine, daljinca garaže pa sam prostovoljno izroči skupnemu sinu pravdnih strank? ‒ Ali je solastnik (tožnica) upravičena do uporabnine, v kolikor polovico nepremičnine uporablja in v njej živi skupen sin solastnikov (pravdnih strank) in mu je solastnik (tožnica), ki od drugega solastnika (toženca) zahteva plačilo uporabnine, uporabo nepremičnine omogočila izrecno? ‒ Ali je konkludentno dejanje, i. e. izselitev solastnika (tožnice) iz nepremičnine, ob hkratnem (tihem) soglasju, da mladoletni sin solastnikov (pravdnih strank) ostane v nepremičnini, mogoče šteti kot soglasje za bivanje in uporabo nepremičnine oziroma prenos pravice do uporabe solastnika (tožnice) na tretjo osebo? V kolikor da, ali je solastnik (tožnica) v tem primeru upravičena od drugega solastnika (toženca) zahtevati plačilo uporabnine? ‒ Ali je ob upoštevanju dejstva, da nepremičnino poleg drugega lastnika (toženca) uporablja tudi skupni sin pravdnih strank, mogoče šteti, da drug solastnik (toženec) stanovanje uporablja v višini njegovega idealnega deleža ene polovice (½) in ne v večjem obsegu kot znaša njegov idealni delež?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, ki je razvidno iz izreka tega sklepa, in je v tem delu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).