Jedro

Nadzor nad prometom s kmetijskimi zemljišči je zagotovljen z administrativnimi ukrepi države. Tako mora pravni posel v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami odobriti upravna enota. Tak pravni posel je torej sklenjen pod odložnim pogojem odobritve. Navedeno pomeni, da takšna pogodba ne učinkuje že s sklenitvijo ampak le, če se odložni pogoj izpolni. Za odločitev o odobritvi pravnega posla tako ni relevanten trenutek sklenitve pogodbe, ampak pogoji za odobritev v času odločanja. ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih odobritve pravnih poslov, začetih od njegove uveljavitve, odloča po do uveljavitve ZKZ-C veljavnih predpisih, zato je pravilna odločitev upravnega organa, ki je pri odločitvi uporabil v času odločanja veljaven ZKZ-C. V skladu z določbami tega predpisa pa v času izdaje izpodbijane odločbe za odobritev tega pravnega posla zakonski pogoji niso bili izpolnjeni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se pravni posel po sklenjeni darilni pogodbi z dne 16. 6. 2011 med A.A. in B.B. kot darovalcema in C.C. kot obdarjencem, za promet s kmetijskimi zemljišči parc. št. 187, parc. št. 216, parc. št. 242, parc. št. 243, parc. št. 280 in parc. št. 557, vse k.o. …, ne odobri. Prvostopenjski organ je ugotovil, da s konkretnim pravnim poslom ni izpolnjen nobeden od pogojev iz 17.a člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ), ki določa da lahko lastnik sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija le z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami; zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije; nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mlad prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let; lokalno skupnostjo ali državo. Ker nobeden od navedenih pogojev ni izpolnjen, je prvostopenjski organ odločil, da se pravni posel ne odobri.

Tožeča stranka se je zoper takšno odločitev pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z odločbo št. 33008-144/2011/2 z dne 20. 1. 2012 njeno pritožbo zavrnilo. Tudi drugostopenjski organ se v svoji obrazložitvi sklicuje na 17.a člen ZKZ, ki je omejil razpolaganje s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami tako, da je natančno opredelil osebe, s katerimi lahko lastnik takih nepremičnin sklene darilno pogodbo. V obravnavani zadevi ni sporno, da darovalca in obdarjenec ne spadajo v tak krog oseb. Drugostopenjski organ še dodaja, da na odločitev ne more vplivati navedba tožeče stranke, da je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo ZKZ-C (Uradni list RS, št. 43/11) in da je bila tudi vloga za odobritev pravnega posla vložena pred uveljavitvijo tega zakona. Upravni organ je pri odločanju v upravnih zadevah vezan na predpis, ki je podlaga za odločitev v konkretni upravni zadevi in ki določa vrsto, vsebino in obseg pravic, obveznosti in koristi strank. V času odločanja je veljal ZKZ-C in upravni organ ni imel podlage, da bi o zadevi odločil na podlagi predpisa, ki ni bil več v veljavi. V prehodnih določbah tega predpisa ni bilo določeno, da se o zadevah, ki so že vložene, odloči na podlagi predpisa veljavnega v času vložitve zahteve.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da gre v primeru izpodbijane odločbe za kršitev prepovedi retroaktivne uporabe zakonov. O zadevi je bilo odločeno v roku, ki ga za izdajo odločbe določa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da je odločitev odvisna od hitrosti reševanja zadev pri upravnem organu. Drugostopenjski organ opozarja še na to, da je pogodba o prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom do odobritve pravnega posla sklenjena pod odložnim pogojem, da jo bo odobrila upravna enota in je tudi overitev podpisa na pogodbi mogoča le na podlagi odločbe o odobritvi. Pogoj, da mora pogodbo odobriti upravna enota, pa je veljal v času pred in po uveljavitvi ZKZ. Stranke tako samo s sklenitvijo pogodbe še niso pridobile pravic po materialnih predpisih, zato jim pravice z izpodbijano odločbo niso bile kršene. Pritožbeni organ še dodaja, da so nerazumljive pritožbene navedbe, da odločba ne pojasni kateri izmed razlogov iz 18. člena ZKZ naj bi bil podan kot razlog za zavrnitev odobritve pravnega posla. Razlog za zavrnitev odobritve določajo določbe tretjega odstavka 19. člena ZKZ, v obravnavanem primeru pa je bila odobritev pravnega posla zavrnjena na podlagi določbe 2. alineje tretjega odstavka 19. člena ZKZ, saj pri sklenitvi obravnavanega pravnega posla niso bile upoštevane določbe tega zakona o postopku in načinu poteka prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, tako tudi ne določba 17.a člena. Pritožbeni organ tudi ne sledi navedbam tožnika, da je z ravnanjem prvostopenjskega organa prišlo do posega v zasebno lastnino, saj je promet z nepremičninami dovoljen v obsegu in pod pogoji, ki jih določajo zakoni. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami teče po postopku in na način kot ga določa ZKZ.

Tožeča stranka se v vloženi tožbi najprej sklicuje na 22. člen Ustave Republike Slovenije, to je na načelo enakosti pred zakonom. Sklicuje se tudi na 25. člen, 33. člen, 154. in 155. člen Ustave Republike Slovenije in zatrjuje, da naj bi z izpodbijano odločbo prišlo do posega v zasebno lastnino, ker neodobritev pravnega posla predstavlja pravno oviro za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi v korist tožeče stranke. Navaja, da je bila pogodba sklenjena 16. 6. 2011, istega dne pa je tožeča stranka podala vlogo za odobritev pravnega posla. Takrat še ni bil v veljavi ZKZ-C, ki je uvedel nov 17.a člen, ta pa zožuje krog oseb, s katerimi lahko lastnik kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije sklene darilno pogodbo. Ta zakon je stopil v veljavo dne 18. 6. 2011, zato je bila pogodba pravilno sklenjena. Predlaga, da sodišče obravnavani sodni postopek prekine in v skladu s 156. členom Ustave Republike Slovenije začne postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije v smislu, da je uporaba določila 17.a člena za vloge glede odobritve pravnega posla, ki so bile na upravno enoto vložene do uveljavitve novele dne 18. 6. 2011, v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije o prepovedi retroaktivne veljavnosti pravnih predpisov. Določilo pa je po mnenju tožeče stranke tudi arbitrarno, saj je zakonodajalec brez tehtnih razlogov omejil primere, ko se lahko sklene darilna pogodba. Zatrjuje tudi, da odločba ni bila ustrezno obrazložena. Tožeča stranka predlaga, da sodišče odloči tako, da izpodbijano odločbo spremeni na ta način, da predmetni pravni posel odobri oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka dne 16. 6. 2011 vložila vlogo za odobritev pravnega posla, to je darilne pogodbe sklenjene med A.A. in B.B. kot darovalcema in C.C. kot obdarjencem. Darilna pogodba je bila sklenjena dne 16. 6. 2011 za zemljišča s parc. št. 187, 216, 242, 243, 280, 536 in 557, vse k.o. …. Gre za kmetijska zemljišča oziroma gozd.

Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom kmetijskega zemljišča poda vlogo za odobritev pravnega posla pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo (22. člen ZKZ). Do uveljavitve ZKZ-C, Zakon o kmetijskih zemljiščih ni omejeval subjektov, s katerimi lahko lastnik kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije sklene darilno pogodbo. Dne 3. 6. 2011 pa je bil v Uradnem listu RS št. 43/11 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C), ki je določil, da lahko lastnik kmetijskega zemljišča sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z zakonskim oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroki oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami; zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije; nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let; z lokalno skupnostjo ali državo. Ta zakon je v veljavi od 18. 6. 2012. ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih začetih do njegove uveljavitve uporabljajo prejšnji predpisi.

Predmetni pravni posel je bil sklenjen 16. 6. 2011, vloga za odobritev pravnega posla je bila vložena istega dne, prvostopenjski organ pa je z odločbo z dne 11. 8. 2011 odločil, da se pravni posel ne odobri. Med strankama ni spora o tem, da tožnik ne sodi v krog subjektov iz 17.a člena ZKZ, s katerimi lahko lastnik kmetijskega zemljišča sklene darilno pogodbo. Trditev tožeče stranke, da je izpodbijana odločitev napačna zato, ker je bil pravni posel sklenjen v času, ko ZKZ-C še ni bil v veljavi in je bila sklenitev pravnega posla med subjekti, ki niso navedeni v 17.a členu ZKZ-C dopustna. Sodišče takšnemu stališču ne pritrjuje.

Da zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč določa že Ustava RS v drugem odstavku 71. člena. Omejitev pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je namenjena usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Temu je sledil tudi zakonodajalec, ki je v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči predvidel določene omejitve, zato je promet s kmetijskimi zemljišči mogoč le v skladu s pravili, ki jih določa zakon. Nadzor nad prometom s kmetijskimi zemljišči je zagotovljen z administrativnimi ukrepi države. Tako mora pravni posel v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami odobriti upravna enota (prvi odstavek 19. člena ZKZ). Tak pravni posel je torej sklenjen pod odložnim pogojem odobritve. Takšno stališče izhaja tudi iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012, ki se sicer nanaša na kupoprodajne pogodbe, enako pa po uveljavitvi ZKZ-C velja tudi za darilne pogodbe. Navedeno pomeni, da takšna pogodba ne učinkuje že s sklenitvijo ampak le, če se odložni pogoj izpolni (drugi odstavek 59. člena Obligacijskega zakona, v nadaljevanju OZ).

Za učinkovanje pravnega posla v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, je torej potrebna izpolnitev odložnega pogoja, to je odobritev upravne enote. Ta odloča o tem v skladu z veljavno zakonodajo. Za odločitev o odobritvi pravnega posla tako ni relevanten trenutek sklenitve pogodbe, ampak pogoji za odobritev v času odločanja. ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih odobritve pravnih poslov, začetih od njegove uveljavitve, odloča po do uveljavitve ZKZ-C veljavnih predpisih, zato je pravilna odločitev upravnega organa, ki je pri odločitvi uporabil v času odločanja veljaven ZKZ-C. V skladu z določbami tega predpisa pa v času izdaje izpodbijane odločbe za odobritev tega pravnega posla zakonski pogoji niso bili izpolnjeni. Pri izdaji izpodbijane odločbe ne gre za retroaktivno uporabo zakona, kot zmotno meni tožeča stranka, ampak za uporabo v času odločanja veljavnega predpisa. Glede na to, da v času odločanja prvostopenjskega organa ni bilo zakonske podlage za odobritev obravnavanega posla, je odločitev upravnih organov, da se obravnavani pravni posel ne odobri, pravilna.

Na podlagi navedenega sodišče ne pritrjuje tožbi, da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v ustavne pravice tožeče stranke, zato tudi ni sledilo njenemu predlogu po prekinitvi obravnavanega postopka zaradi postopka pred Ustavnim sodiščem.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).