Jedro

Ko delavec sprejme ponujeno zaposlitev in podpiše novo pogodbo o zaposlitvi, izjavi svojo voljo, da bo delo nadaljeval pod pogoji nove pogodbe o zaposlitvi. Hkrati pristane na sodno presojo, ki je omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, kar pomeni, da odpade presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov. Glede na navedeno je tožničino zatrjevanje, da je podpisala pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, povsem brezpredmetno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev neutemeljenosti poslovnega razloga, navedenega v odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 2. 2008. Delno je ugodilo tudi tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine, in sicer je tožnici prisodilo 20.998,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2009 dalje, kar je iz tega naslova zahtevala več (razlika do 24.119,82 EUR ter zakonske zamudne obresti za obdobje od januarja 2008 do januarja 2009) pa je zavrnilo. V delu, ki se nanaša na ugotovitev zaposlitve tožnice pri toženi stranki do 13. 1. 2009, ko se je upokojila, je tožbo zavrglo. Takšno odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da tožena stranka odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni podala pravočasno. Tožena stranka je namreč obravnavano odpoved oprla na uvedbo stečaja nad hčerinsko družbo (le-ta je bil uveden 18. 1. 2008), kar sicer lahko predstavlja odpovedni razlog, vendar pa je po ugotovitvah sodišča poslovni razlog nastopil že v februarju 2007 in ne šele z uvedbo stečaja. Na podlagi ugotovitve, da je bila obravnavana odpoved tožnici podana po izteku šestmesečnega roka iz šestega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), je presodilo, da je bila obravnavana odpoved nezakonita, s tem pa tudi neutemeljena. Upoštevaje dejstvo, da je tožnica ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi sprejela (podpisala jo je 22. 2. 2008), ji je na podlagi določb 184. člena ZDR in 131. člena Obligacijskega zakonika prisodilo premoženjsko škodo v višini razlike med prejetimi plačami oz. nadomestili in plačami oz. nadomestili, do katerih bi bila upravičena po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, za obdobje od februarja 2008 do 13. januarja 2009. 2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, vendar je ocenilo, da je sodišče prve stopnje kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje ugodilo in le-to spremenilo tako, da je oba tožbena zahtevka (ugotovitvenega in dajatvenega) v celoti zavrnilo. Kot bistveno je ugotovilo, da je tožnica podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere je nadaljevala delovno razmerje pri toženi stranki, v takšnih primerih pa je skladno z določbo tretjega odstavka 90. člena ZDR obseg sodnega varstva omejen na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, ne pa tudi na presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov, kamor sodi tudi presoja rokov za podajo odpovedi. Utemeljenost odpovednega razloga oziroma odločitev o neutemeljenosti tožbenih zahtevkov je obrazložilo z ugotovitvijo, da je z uvedbo stečaja nad hčerinsko družbo prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena izključno zaradi opravljanja dela v zvezi s to hčerinsko družbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka pritožbo vložila po pooblaščencu, ki ni predložil dokazila o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato bi jo moralo sodišče druge stopnje zavreči. Ker tega ni storilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Obširne revizijske navedbe tožnice glede zmotne uporabe materialnega prava pa je mogoče strniti v zatrjevanje, da je treba delavcu, ki je podpisal ponujeno pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, priznati pravico do izpodbijanja odpovedi v celoti (vključno s presojo rokov za podajo odpovedi), ne pa le do uveljavljanja neutemeljenosti odpovednega razloga. Tožnica navaja, da je ves čas opozarjala na neustreznost nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podpisala, zato bi moralo sodišče druge stopnje najprej presoditi, ali je bila nova pogodba o zaposlitvi sploh sklenjena za ustrezno delovno mesto - od te presoje je namreč odvisen obseg sodnega varstva. S tem v zvezi uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vztraja pri navedbah, da je podpisala pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo ter da je obravnavana odpoved podana prepozno. Sodišču druge stopnje očita tudi, da ni obrazložilo, zakaj meni, da stečaj nad hčerinsko družbo predstavlja utemeljen odpovedni razlog, zaradi česar je prav tako podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila. Navaja, da gre pri revizijskih očitkih, da jo je v postopku na prvi in drugi stopnji zastopal pooblaščenec, ki ni izpolnjeval pogoja iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, za nedopustne revizijske novote. Prilaga potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, iz katerega je razvidno, da je pooblaščenec v času opravljanja pravdnih dejanj navedeni pogoj izpolnjeval. Primarno predlaga zavrženje revizije, ker v predmetni zadevi ne gre niti za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja niti za premoženjski delovni spor, katerega vrednost spornega predmeta bi presegala revizijski prag 40.000 EUR. Podrejeno prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Tožnica neutemeljeno zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se lahko na to kršitev sklicuje le stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik. Smisel 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je namreč varstvo nepravilno zastopanih (1).

8. Neutemeljen je tudi revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, kadar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Po presoji revizijskega sodišča izpodbijana sodba takih pomanjkljivosti nima, saj ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in tudi o tem, zakaj ocenjuje, da v obravnavani zadevi stečaj nad hčerinsko družbo predstavlja utemeljen odpovedni razlog. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja ugotovitev, da je bila tožničina pogodba o zaposlitvi sklenjena izključno zaradi opravljanja dela v zvezi s to hčerinsko družbo. Ob taki ugotovitvi, je tudi logičen zaključek sodišča, da je z uvedbo stečaja nad hčerinsko družbo prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

9. Institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe je Vrhovno sodišče presojalo že v večjem številu judikatov, iz katerih izhaja enotno stališče, da razlaga tega instituta, kot jo ponuja revizija, ni pravilna (2).

10. Revizijsko razlogovanje v smeri, da je treba delavcu, ki je podpisal ponujeno pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, priznati pravico do izpodbijanja odpovedi v celoti (vključno s presojo rokov za podajo odpovedi), ne pa le do uveljavljanja neutemeljenosti odpovednega razloga, je zmotno. Določilo 90. člena ZDR resda izrecno določa le obseg sodnega varstva delavca, ki je sprejel ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo, medtem ko sodnega varstva v primeru sprejema ponujene zaposlitve za neustrezno delo ne ureja. Vendar se je glede obsega sodnega varstva v teh primerih, kot ugotavlja tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-882/09 z dne 14. 9. 2011, sodna praksa že izrekla in sprejela stališče, da omejeno sodno varstvo velja tudi v primeru sprejema neustrezne zaposlitve (3). Tudi pri presoji obsega sodnega varstva delavca, ki je sprejel neustrezno zaposlitev, je namreč treba izhajati iz dejstva, da je le-ta sklenil z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi in da ohranja zaposlitev pri delodajalcu. Ko delavec sprejme ponujeno zaposlitev in podpiše novo pogodbo o zaposlitvi, izjavi svojo voljo, da bo delo nadaljeval pod pogoji nove pogodbe o zaposlitvi. Hkrati pristane na sodno presojo, ki je omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, kar pomeni, da odpade presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov.

11. Glede na navedeno je tožničino zatrjevanje, da je podpisala pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, povsem brezpredmetno. Enako velja za revizijske navedbe o tem, da je bila obravnavana odpoved podana prepozno. Kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem odstavku, je tudi v primerih, ko delavec sprejme ponujeno neustrezno zaposlitev, skladno z določbo tretjega odstavka 90. člena ZDR sodna presoja omejena le na utemeljenost odpovednega razloga in ne vključuje presoje pravočasnosti podaje odpovedi. Tudi sicer pa revizijsko sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da je tožena stranka tožnici ponudila pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo.

12. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Glede na določbo petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) krije tožena stranka kot delodajalec sama svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Primerjaj Jan Zobec v Lojze Ude et al., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009, strani 303-305. Op. št. (2): Glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 56/2008 z dne 8. 6. 2009 in tam citirano sodno prakso.

Op. št. (3): Glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 348/2009 z dne 21. 6. 2010.