Jedro

Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti presoje v pravnomočni sodbi, da tožnik ni uspel izpodbiti domneve alkoholiziranosti.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti presoje v pravnomočni sodbi, da tožeča stranka ni uspela izpodbiti domneve alkoholiziranosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.100 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 2. 2008 dalje do plačila, sodišče druge stopnje pa pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijano sodbo.

2. Zoper to sodbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem pojasnjuje, da je med strankama sporno vprašanje (ne)izpodbite domneve alkoholiziranosti. Toženka je trdila, da zaradi tega, ker tožnik na kraju nesreče ni poklical policije in posledično ni opravil testa alkoholiziranosti, domneva ni izpodbita. Tožnik pa je domnevo izpodbijal z navedbami, da pred vožnjo alkohola sploh ni pil, kar je dokazoval z izjavami in predlogom za zaslišanje več prič. Opozarja, da sodišče in nasprotna stranka njegovim navedbam o tem, da alkohola ni pil, nista nasprotovala; povsem nesporno je, da tožnik kot voznik pred nesrečo ni pil alkohola. Sodišče je zaključilo, da se je tožnik s tem, ko kljub izrecnemu določilu Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska o nesreči ni obvestil policije, izognil preiskavi alkoholiziranosti oziroma da je odklonil možnost njenega ugotavljanja, zaradi česar domneva alkoholiziranosti ni izpodbita. Sodišči ocenjujeta, da dokazni predlogi za zaslišanje prič o tem, da alkohol ni bil konzumiran – tožnik posebej poudarja, da ni dokazoval, da ni spil preveč alkohola, temveč, da sploh ni pil – niso ustrezni, česar ne argumentirata. Takšno materialnopravno stališče sodišč nižjih stopenj je napačno in pomeni način odločanja, ki odstopa od siceršnje sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 598/94), po kateri je domneva o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti izpodbojna in zavarovanec lahko dokaže nasprotno. Kakšen dokaz bi po stališču sodišč za tovrsten sklep zadostoval, ti ne pojasnita. Takšna odločitev sodišč nakazuje na sklep, da je domneva, ki naj bi bila izpodbojna, v resnici neizpodbojna, saj jo z dokazi o nealkoholiziranosti voznika, ki ne predstavljajo testa alkoholiziranosti oziroma določene oblike izmere količine alkohola v krvi, v resnici ni mogoče izpodbiti. Tožnik zato izpostavlja vprašanje primernosti dokazov za izpodbijanje domneve alkoholiziranosti v postopkih, v katerih zavarovanec nastopa proti zavarovalnici. Gre za pomembno pravno vprašanje, ki vpliva na širok krog pravnih subjektov.

3. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).