Jedro

Sklep, ki revidentu med postopkom nadzora nalaga predložitev poslovne dokumentacije zato, da bo pristojni organ nadzor revidentovega delovanja sploh lahko opravil, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Revizija po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ker revident nima pravnega interesa za revizijo. Vrhovno sodišče namreč tudi v primeru uspeha z obravnavanim pravnim sredstvom sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti ponovnega vsebinskega odločanja o pravilnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj za tako obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka (dopustna tožba).

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, št. 31227-2/2014-33/106 z dne 5. 9. 2014, s katerim je ugotovil, da je tožeča stranka kršila drugi odstavek 162. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP), ker uradu ni posredovala poslovne dokumentacije v zvezi z opravljanjem administrativno-tehničnih poslov kolektivne organizacije in odredil odpravo ugotovljene kršitve tako, da je tožeči stranki naložil posredovanje tam navedenih poslovnih dokumentov.

2. Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča tožnik (v nadaljevanju revident) vlaga revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb ZUS-1 in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povračilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo zavrne.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. V skladu z 2. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, a le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

6. Predmet sklepa, ki ga revident izpodbija v tem upravnem sporu, je ugotovitev kršitve drugega odstavka 162. člena ZASP zaradi neposredovanja zahtevane poslovne dokumentacije, ki jo je Urad RS za intelektualno lastnino zahteval v postopku nadzora nad delovanjem kolektivne organizacije in odreditev obveznosti posredovanja tam navedenih poslovnih dokumentov. Revident namreč kljub pisni zahtevi nadzornemu organu ni posredoval poslovne dokumentacije, ki jo potrebuje za nadzor nad obsegom prenosa opravljanja poslov na drugo kolektivno organizacijo ali gospodarsko družbo. Vpogled v poročila o poslovnih zadevah ter vpogled v poslovne knjige in druge poslovne dokumente iz drugega odstavka 162. člena ZASP je torej eden izmed dejanj postopka, ki organu omogoča izvajanje nadzora delovanja kolektivnih organizacij, ki svojo dejavnost opravljajo na podlagi dovoljenja pristojnega organa (prvi odstavek 146. člena ZASP), torej kot nosilci javnih pooblastil.(1)

7. O revidentovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi bo odločeno šele s sklepom iz prvega odstavka 162.a člena ali z odločbo iz drugega oziroma tretjega odstavka 162.a člena, če bo v postopku nadzora ugotovljeno, da revident nalog kolektivne organizacije ne izvaja v skladu z ZASP. Izvajanje nalog kolektivne organizacije v skladu z ZASP je namreč predmet nadzora pristojnega organa (prvi odstavek 162. člena ZASP). Sklep ali odločbo iz 162.a člena pa nadzorni organ izda po končanem postopku nadzora, v katerem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi stavek petega odstavka 162.a člena ZASP). Šele zoper ta končni sklep oziroma končno odločbo pa je mogoča tožba v upravnem sporu (drugi stavek petega odstavka 162.a člena ZASP).

8. V obravnavanem primeru izpodbijani sklep je torej po svoji pravni naravi zgolj sklep procesnega vodstva postopka nadzora izvajanja nalog kolektivne organizacije in ne sklep iz prvega odstavka 162.a člena ZASP, s katerim bi bile ugotovljene kršitve o izvajanju nalog kolektivne organizacije po določbah ZASP. Zato tudi ne gre za sklep, s katerim bi bilo odločeno o revidentovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ni bil z njim postopek odločanja o zakonitosti njegovega izvajanja nalog kolektivne organizacije obnovljen, ustavljen ali končan. Ker po navedenem sklep, ki revidentu med postopkom nadzora nalaga predložitev poslovne dokumentacije zato, da bo pristojni organ nadzor revidentovega delovanja sploh lahko opravil, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, bi bilo treba revidentovo tožbo zavreči (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

9. Ker pa sodišče prve stopnje revidentove tožbe ni zavrglo, temveč je o njej vsebinsko odločilo, je bil v obravnavani zadevi revident deležen sodnega varstva v upravnem sporu na podlagi obravnave tožbe, o kateri sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati. To pa pomeni, da revizija po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ker revident nima pravnega interesa za revizijo. Vrhovno sodišče namreč tudi v primeru uspeha z obravnavanim pravnim sredstvom sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti ponovnega vsebinskega odločanja o pravilnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj za tako obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka (dopustna tožba).

10. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Tudi Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/26/EU z dne 26. februar 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L št. 84 z dne 20. 3. 2014) nalaga državam članicam, da vzpostavijo ustrezne postopke, s katerimi bo mogoče spremljati skladnost delovanja kolektivnih organizacij s predpisanimi pravili.