Jedro

Revidenta pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča, sploh nista navedla. Samo navedba revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve, pa za dovoljenost revizije ne zadošča. Izpodbijana odločba ne povzroča posledice, ki jih revidenta navajata in s katerimi utemeljujeta dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 352-16/2012-74 z dne 24. 3. 2015, s katero je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku po sodbi sodišča prve stopnje I U 1829/2013, na zahtevo razlastitvenega upravičenca ..., dovolil uvedbo razlastitvenega postopka za nepremičnino parc. št. ... k. o. A. v izmeri 702 m² za potrebe izgradnje dvosmerne kolesarske steze in komunalne ureditve. Drugostopenjski upravni organ je pritožbo tožeče stranke zoper navedeno prvostopenjsko odločbo zavrnil kot neutemeljeno z odločbo, št. 35020-15/2015/9 z dne 1. 9. 2015. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta revizijo vložila prva in druga tožeča stranka (v nadaljevanju revidenta). Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavljata revizijska razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlagata spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbi ugodi in izpodbijani prvostopenjski akt odpravi ter postopek razlastitve ustavi. Podrejeno predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe in vračilo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašata stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revidenta teh zahtev nista izpolnila. Pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča, sploh nista navedla. Samo navedba revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve, pa za dovoljenost revizije ne zadošča (1).

7. Revidenta tudi nista izkazala, da ima odločitev, ki je predmet tega upravnega spora, zanju zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je namreč treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010) mora zato revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

8. Revidenta sta navedla, da jima je v posledici izpodbijanega akta in gradbenega dovoljenja za gradnjo ŠRC A. onemogočen dostop do njunega preostalega zemljišča v izmeri 3857 m2, kar jima povzroča hudo in nepopravljivo gospodarsko škodo. S to navedbo pa uveljavljenega pogoja nista izkazala. Odločba o uvedbi razlastitvenega postopka, ki je predmet tega upravnega spora, namreč ne povzroča posledice, ki jo revidenta navajata, saj z njo še ni odločeno o spremembi lastninske pravice. Posledica, ki jo navajata, tako ni posledica izpodbijanega akta, zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

9. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Odločbe VS kot npr.: X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 264/2012, X Ips 494/2012 in X Ips 92/2013, X Ips 254/2013, X Ips 202/2015, X Ips 204/2015, X Ips 152/2016 in druge.